De senatu

O senatu

Poslovnik senata PeF

Beseda senat izhaja iz latinske besede senatus, senatus (gen.) in pomeni (France Verbinc, Slovar tujk):

  1. pri Rimljanih: svet rodovnih starešin, pozneje najvišji državni svet, sestavljen iz patricijev, v dobi republike tudi iz plebejcev;
  2. mestni svet, npr. v večjih srednjeveških mestih;
  3. zgornja zbornica, na primer v Franciji, Italiji, Belgiji, ZDA;
  4. vseučiliški svet, samoupravno, posvetovalno ipd. telo (akademski senat);
  5. sodni zbor ali svet.
Latinska beseda senatus se je razvila iz besede senex, senis (gen.), kar pomeni starec. Isto osnovo imajo še nekatere druge besede in besedne zveze (Fran Bradač, Latinsko-slovenski slovar):
  1. senator, senatoris (gen.), senator, starešina;
  2. senatorius, senatorski;
  3. senectus, ostarel;
  4. senecta, senectae (gen.), visoka starost, več starcev skupaj;
  5. senectus, senectutis (gen), visoka starost, čemernost, sivi lasje, starci;
  6. senex, senis, prileten, star, zrel;
  7. senior, primernik pridevnika senex;
  8. senior, senioris (gen.), starejši;
  9. senilis, senile, starčev, starčevski;
  10. senium, senii (rod.), visoka starost, slabost, oslabelost, propad, čemernost, srd, žalost;
  11. senium praecox, prezgodnja ostarelost;
  12. seneo, star sem;
  13. senesco, staram se, sivim, usiham, upadam, odmiram, propadam;
  14. senatus consultum, sklep senata;
  15. senatus consultum ultimum, končni sklep senata;
  16. senatus auctoritas, ugled senata;
  17. senatum recitare, prebrati imenik senatorjev;
  18. senatu movere, izključiti iz senata;
  19. legere in senatum, izbrati za senatorja;
  20. senatus habetur, zborovati;
  21. senatum dare, pustiti pred senat;
  22. dementia senilis, starostna slaboumnost;
  23. princeps senatus, vodja senata;
  24. senaculum, dvorana senata.
Pa še nekaj latinskih (Iva Novak: Latinski reki in pregovori, Bronislava Aubelj: Sentence):
  1. Senatus populusque Romanus (S. PQ. R.) - Senat in rimsko ljudstvo.
  2. Senectus est natura loquacior (Cicero) - Starost je po naravi bolj klepetava.
  3. Senectus insanabilis morbus est (Seneca) - Starost je neozdravljiva bolezen.
  4. Senes bis pueri - Starci so ponovno otroci.
  5. Seniores priores - Starejši imajo prednost.
  6. Aetas senilis mala merx - Starost je slabo blago.
  7. Baculus est quasi tertius pes senis - Palica je staremu skoraj kot tretja noga.
  8. De iuvene tempus facit senem, de stulto nemo sapientem - Iz mladeniča čas naredi starca, iz bedaka pa nihče ne bo naredil modreca.
  9. Apex est senectutis auctoritas (Cicero) - Ugled je krona starosti.
  10. Discite venturam iam nunc lenire senectam (Propertius) - Že zdaj se učite lajšati prihajajočo starost.
  11. Mature fias senex, si diu velis senex esse (Cicero) - Hitro se postaraj, če hočeš biti dolgo star.
  12. Morte magis metuenda senectus (Iuvenalis) - Bolj kot smrti se je treba bati starosti.
  13. Nemo tam senex est, ut improbe unum diem speret (Seneca) - Nihče ni tako star, da bi bilo nečastno zanj upati še na kak dan.
  14. Senis amplexus culta puella fugit (Tibullus) - Dobro vzgojeno dekle ne pade starcu v objem.
  15. Thesaurum in sepulcro ponit, qui senem heredem facit (Publilius) - Zaklad v grob položi, kdor starca določi za dediča.
  16. Venturae memores iam nunc estote senectae (Ovidius) - Mislite zdaj že na čas, ko napočila bo starost.
Razvilo se je tudi nekaj modernih tujk, na primer:
  1. senescenca, staranje;
  2. senij, starost, pozna življenska doba;
  3. senilen, star, ostarel, od starosti oslabel, opešan, onemogel;
  4. senilnost, starost, ostarelost, starčevska oslabelost ali onemoglost;
  5. seniorat, pravica fevdalnega seniorja, dedna pravica najstarejšega, organizirana skupina starejših, upravna enota v evangeličanski cerkvi;
  6. senatorica, članica senata.

Dr. M. Razpet