GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA

ŠTUDENTOVSKA 16

5280 IDRIJA

RAZLIKE V BESEDIŠČU

V ZVEZI Z DOMAČIMI ŽIVALMI

V GOVORU IDRIJE IN CERKNEGA

Z ZALEDJEM

RAZISKOVALNA NALOGA PRI SLOVENŠČINI

AVTORICA: URŠA KUŠČER MALI

MENTORICA: NATAŠA BOGATAJ, prof.

IDRIJA, MAJ 2007

POVZETEK

V mestnem govoru Idrije in Cerknega so precejšnje razlike v poimenovanju domačih živali, čeprav sodita govora v isto narečje, vendar se te razlike pri mlajših govorcih zmanjšujejo in počasi izginjajo. Prav tako je vse manj razlik med besednjakom mladih v mestu in na vasi (npr. Idrija : Ledine, Cerkno : Šebrelje).

Razlogi za izginjanje narečnih izrazov so sodobne razmere, ki so nasprotne tistim, ki so spodbudile nastanek narečij: današnji svet ni več zaprt in razdrobljen, meje se brišejo in ljudje se vsak dan selijo in potujejo – na delo in za zabavo. Razlike izginjajo tudi zaradi šol in knjižnega jezika ter vpliva medijev (televizija, radio, časopisje). Prav poseben vpliv na narečni besednjak pa ima tudi vsesplošna modernizacija in spreminjanje življenja na vasi. Besedišče v zvezi z določenimi kmečkimi opravili in živalmi izginja skupaj z opuščanjem teh opravil. V prilogi je naveden še primer spreminjanja in izginjanja narečja na Škotskem, ki kaže, da opuščanje tradicionalnih navad in načina življenja spreminja tudi jezik oziroma govor ljudi. Tako ni le pri nas, temveč povsod po svetu.

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................................... 4

1. DIALEKTOLOGIJA................................................................................................................. 5

2. ZBRANO GRADIVO IN RAZČLEMBA....................................................................................... 8

KOKOŠ............................................................................................................................. 8

RACA.............................................................................................................................. 12

GOS............................................................................................................................... 13

PURAN........................................................................................................................... 13

KRAVA........................................................................................................................... 14

KONJ.............................................................................................................................. 21

OSEL.............................................................................................................................. 25

OVCA............................................................................................................................. 25

KOZA.............................................................................................................................. 28

PRAŠIČ........................................................................................................................... 30

MAČKA........................................................................................................................... 34

PES................................................................................................................................ 36

3. UGOTOVITVE...................................................................................................................... 38

4. ZAKLJUČEK........................................................................................................................ 40

5. VIRI IN LITERATURA............................................................................................................ 41

6. PRILOGE............................................................................................................................ 42

IZGINJANJE IN SPREMINJANJE ŠKOTSKOGALSKEGA NAREČJA..................................... 42

VPRAŠALNIK.................................................................................................................. 43

PRIMERI NAREČNIH KART.............................................................................................. 47

1 UVOD

Po končani osnovni šoli smo se z družino iz Ljubljane preselili na idrijsko območje in vpisala sem se na Gimnazijo Jurija Vege v Idriji. Okolje, v katerem sem se znašla, je bilo zame popolnoma novo. Na prvi šolski dan sem se srečala s sošolci, ki so se v Idrijo pripeljali z »vseh vetrov«: Črnega Vrha, Godoviča, Cerknega, Šebrelj, Lazca ..., in vsak je govoril malo po svoje. Pisana paleta govoric me je takoj pritegnila, saj je prej nisem bila vajena. V njej sem se hitro znašla in pogosto sem bila prav jaz tista, ki sem idrijski govor »prevajala« Cerkljanom in nasprotno. Tako sem se narečja kar dobro naučila in mi je ta uk v posebno veselje.

V prostem času obiskujem starejši par v domu za ostarele v Idriji in opazila sem, da uporabljata veliko več narečnih besed kakor moji sošolci. Zanimalo me je, zakaj je tako in kaj se dogaja z narečnimi govori.

Pod mentorstvom profesorice za slovenščino Nataše Bogataj sem se lotila raziskovanja narečnih razlik znotraj idrijsko-cerkljanskega narečja. Odločili sva se, da uporabim vprašalnik za Slovenski lingvistični atlas (SLA) avtorice Francke Benedik, objavljen v vodniku po zbirki narečnega gradiva za SLA (vprašanja povzemam v prilogi 2), le da sva ga zožili samo na poimenovanja v zvezi z domačimi živalmi. To tematiko sem izbrala zato, ker se mi je zdelo, da bom z njo učinkovito podkrepila svoje hipoteze, pa še zanimiva je in vsem blizu. Osredotočila sem se na govore Idrije in Ledin ter Cerknega, Šebrelj in Lazca. Zanimale so me razlike v narečnem besednem zakladu glede na okolje (mesto : vas) in starost izpraševancev (mladi, srednjih let in stari).

Anketirala sem torej mestne prebivalce (Idrija in Cerkno) ter prebivalce bližnjih vasi (Ledine (Idrija), Šebrelje in Lazec (Cerkno)). Najprej so vprašalnik v razredu izpolnili sošolci, nato so mi pomagali tudi pri terenskem delu. Tako sem zbrala odgovore več kot petdeset predstavnikov vseh treh generacij; med njimi je bilo 20 mladih, 15 predstavnikov srednje in 15 predstavnikov starejše generacije. Kot mlajše sem obravnavala mlajše od 30 let, v srednjo generacijo sem uvrstila tiste, ki so stari med 30 in 60 let, starejši pa so stari 60 let in več.

Postavila sem hipotezo, da bodo v mestu na splošno poznali manj narečnih besed. Predvidela pa sem tudi osip narečnih besed med mladimi na vasi, ker hodijo v šole v mesto in so pod vplivom najrazličnejših medijev: televizije, radia, interneta, časopisov in, ne nazadnje, knjižnega jezika iz knjig. Prav tako sem predvidevala, da bodo ne glede na majhno razdaljo med krajema precejšnje razlike v besedišču idrijskega in cerkljanskega govora.

1. DIALEKTOLOGIJA

Dialektologija ali narečjeslovje je veda, ki preučuje in raziskuje narečja.

Dialekt ali narečje je predmet preučevanja dialektologije. Narečje je jezik, ki se govori na določenem zemljepisnem območju, narečna skupina pa ima sorazmerno enake temeljne skupne značilnosti na vseh jezikovnih ravninah. Vsako narečje določa splošni slušni vtis, ki zajema: različne razvojne stopnje posameznih glasov in izgovorni odtenek tega glasu, naglas, vrsto naglasa, ritem, tempo. Meje narečij so določene z največjo gostoto izoglos za posamezni jezikovni pojav.

Govor ali podnarečje obstaja znotraj narečij. Gre zlasti za glasoslovne pojave.

Krajevni govor je manjša enota podnarečja, pri katerem gre za govor ožjega kulturnega in zgodovinsko povezanega področja (npr. govor na ozemlju ene župnije, vasi …). Vsakemu takemu govoru lahko napišemo slovnico, ni pa zamejen na narečni karti.

Vzroki za narečno členjenost

Zunajjezikovni:

Nastanku narečij so botrovali zgodovinski pojavi (naselitev, kolonizacije), zemljepisni (visoke gore, politično-upravna razdelitev, cerkvena upravna razdelitev, močvirja, gozdovi in reke) in družbeno-politični (turški vpadi, osrednja in obrobna narečja, stik s Slovani in neslovanskimi ljudstvi).

Znotrajjezikovni:

Nastanku narečij znotraj jezika pa so botrovali glasoslovna ravnina (razvoj dolgega vokalizma, kratki vokalizem, naglasni premiki, stopnja morfologizacije ali pospešitve naglasa, tonemskost ali netonemskost, razlikovanje – ali so znana kolikostna nasprotja ali ne), oblikoslovna ravnina (srednji spol in dvojina) in besedje (prevzemanje besed, zlasti iz sosednjih jezikov)

Klasifikacija slovenskih narečij

Slovenska narečja delimo na sedem narečnih skupin:

panonsko,

štajersko,

dolenjsko,

koroško,

gorenjsko,

primorsko,

rovtarsko.

Rovtarska narečna skupina

Ime je dobila po nemški besedi reuten – krčiti. Kot narečje se je izoblikovala v 17. stoletju na območju

nemških kolonizacij (z mešanjem nemščine in slovenščine).

Rovtarska narečna skupina se deli na šest narečij:

· tolminsko narečje in baški govor: ob spodnji Bači;

· cerkljansko narečje: Cerkljansko hribovje, Idrija;

· poljansko narečje: Poljanska dolina, Žiri;

· škofjeloško narečje: Škofja Loka;

· črnovrško narečje: Črni Vrh;

· horjulsko narečje: zahodno od Ljubljane.

Območje cerkljanskega narečja je označeno z modro barvo.

Cerkljansko narečje

Idrijsko-cerkljanska regija, kjer se govori cerkljansko narečje, je geografsko, gospodarsko in jezikovno zaključeno območje. To je hribovito ozemlje v osrčju predalpskega sveta, zajema pa zgornje porečje Idrijce in povodje njenega pritoka Cerknice. Zaradi hribovitosti je nastalo le malo večjih naselij. Prevladujejo majhne gručaste vasi, više pa najdemo raztresene kmetije. Polovico vsega ozemlja prekrivajo gozdovi. Gospodarsko je na tem prostoru najmočnejša elektroindustrija (ETA Cerkno, Kolektor Idrija in Rotomatika Spodnja Idrija), sledita pa ji kovinska in lesna industrija. Večji kraji v idrijsko-cerkljanski regiji so Idrija, Spodnja Idrija in Cerkno.

Besedišče sem raziskovala v naslednjih krajih:

Ø Idrija: leži v kotlini sredi idrijskega hribovja, kjer se stikata predalpski in kraški svet. Njena zgodovina je tesno povezana z odkritjem živosrebrne rude (1490) in nastankom rudnika. Danes se je Idrija preusmerila na sodobne industrijske panoge, kot občinsko središče pa združuje upravne, izobraževalne, kulturne in druge javne funkcije.

Ø Ledine: vas nad Spodnjo Idrijo, ki šteje slabih 80 prebivalcev. Prva omemba Ledin sega v leto 1063. Ledinska planota je razgiban svet s prvinami krasa. Od visokega srednjega veka je kraj spadal pod freisinško škofjeloško zemljiško gospostvo. Ljudje na ledinski planoti so se dolga stoletja preživljali z obdelovanjem zemlje, s poljedelstvom in živinorejo, šele pozneje so se začeli zaposlovati v idrijskem rudniku živega srebra.

Ø Cerkno: naselje na dnu kotline z okrog 2000 prebivalci; upravno, gospodarsko in kulturno središče cerkljanske občine. Cerkno leži na prehodu med alpskim in primorskim svetom v porečju Cerknice in Idrijce. Kraj je imel v preteklosti pomembno prometno vlogo, saj je skozenj vodila pot iz Poljanske v Soško dolino in naprej v Furlanijo.

Ø Šebrelje: naselje na Šebreljski planoti nad ostrim zavojem reke Idrijce. Območje je bilo poseljeno že v času würmske ledene dobe, o čemer pričajo arheološke najdbe v Divjih babah v bližini. Planota je bila pred prvo svetovno vojno priljubljena počitniška točka za tržaško gospodo.

Ø Lazec: strnjena hribovska vas nad desnim bregom Idrijce na 550 metrih nadmorske višine. Prvič je bila omenjena leta 1290 in ima približno 120 prebivalcev.

2. ZBRANO GRADIVO IN RAZČLEMBA

KOKOŠ

Ø Kako se imenuje majhna kokoš?

Med narečnima govoroma so razlike.
V Idriji bi majhno kokoš poimenovali: pišče, ciba, kokoška, piščanec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi majhno kokoš poimenovali piška in kura. Mladi so uporabili besedo kura, starejši pa piška.

V Cerknem bi majhno kokoš poimenovali: kura, ciba, puta, piščanec, piška in cvegerl. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi majhno kokoš poimenovali kurica ali ciba. Mlajši bi uporabili besedo kurica, starejši pa ciba.

V Lazcu bi majhno kokoš imenovali piščanec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje majhen petelin?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi majhnega petelina označili z besedo petelinček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi majhnega petelina imenovali: petelin, petelinček in piščanec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela kokoš, da dobimo jajce?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da kokoš nese. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da kokoš leži na gnezdu oz. gnezdi in nese. Mladi so rekli, da kokoš nese, starejši pa, da kokoš gnezdi.

V Cerknem bi rekli, da kokoš: nese, vali in leži. Starejša in srednja generacije bi uporabili besedo leži, mlajši pa bi uporabili besedi nese in vali.

V Šebreljah bi uporabili besedi vali in nese. Mlajši bi rekli, da kokoš vali, starejši pa, da nese.

V Lazcu bi rekli, da kokoš jajce leže ali znese. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša kokoš, ko znese jajce?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da kokoš kokodaka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da kokoš kokodaka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kokoš, ki sedi na kupu jajc?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi jo poimenovali kokoš, puta, kura, koklja in kloka. Starejša in srednja generacija sta kokoš, ki sedi na kupu jajc, razlikovali od drugih kokoši (kloka in koklja), mladi pa so uporabili izraze: kokoš, puta in kura.

V Ledinah bi kokoš, ki sedi na kupu jajc, imenovali koklja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi jo poimenovali kokoš, kluoč, koklja in kloka. Prav tako bi starejša in srednja generacija kokoš, ki sedi na kupu jajc, poimenovali z drugimi izrazi (koklja in kloka) kot preostale kokoši, medtem ko bi večina mlajših uporabila besedi kura ali koklja.

V Šebreljah bi kokoš, ki sedi na kupu jajc, imenovali koklja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi kokoš, ki sedi na kupu jajc, imenovali kloka. Izraz sta poznali le srednja in starejša generacija.

Ø Kaj dela kokoš, ko sedi na kupu jajc?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: nese, vali in leže. Starejši so uporabili besedo leže, medtem ko je večina mladih na vprašanje odgovorila enako kot na vprašanje št. 3 (vali, nese).

V Ledinah bi uporabili besedi: leže in vali. Mladi so rekli, da kokoš vali, starejši pa, da leže.

V Cerknem bi uporabili besede: vali, greje in leže. Starejša in srednja generacija sta obe uporabili besedo leže, medtem ko so mlajši uporabili besedo vali.

V Šebreljah bi uporabili besedi vali in leže. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo leže. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša koklja?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi kokljino oglašanje označili z besedo kokodakanje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi kokljino oglašanje poimenovali z besedo kokodajsanje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da koklja kokodajsa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da koklja kloči. Beseda je poznana le starejšim.

Ø Kaj je tisto rdeče, kar ima kokoš na glavi?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo roža. Besedo sta poznali samo starejša in srednja generacija, medtem ko med mladimi besede ni poznal nihče.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi prav tako uporabili besedo roža. Besedo sta poznali le starejša in srednja generacija, a tudi polovica anketirane mlajše generacije.

Ø Kaj je tisto rdeče, kar ima petelin na glavi?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedi krona in greben. Besedi sta poznali le starejša in srednja generacija. Med mladimi besede ni poznal nihče.

V Ledinah bi uporabili besedo roža. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi greben in roža. Besedi sta poznali le starejša in srednja, pa tudi 20 % mlajše generacije.

V Šebreljah bi uporabili besedi roža in greben. Mlajši so uporabili besedo roža, starejši pa besedo greben.

V Lazcu bi uporabili besedo roža. Beseda je poznana samo starejšim.

Ø Kaj je tisto rdeče, kar ima petelin pod glavo?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedi govša in gamžu. Starejši so uporabili oba izraza, mlajši pa so uporabili le besedo govša.

V Ledinah bi uporabili besedo ruta. Beseda je poznana le starejšim.

V Cerknem bi uporabili besedi slinček in ringelj. Mlajši so uporabili le izraz slinček, starejši pa so uporabili obe besedi.

V Šebreljah beseda ni poznana.

V Lazcu bi uporabili besedo podbradek. Beseda je poznana samo starejšim.

Ø Kako se oglaša petelin?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi uporabili besedi kikirika in poje. Petelinovo oglašanje sta z besedo kikirikanje označili mlajša in srednja generacije, starejši pa so petelinovo oglašanje imenovali petje.

V Ledinah bi rekli, da petelin kikirika. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi petelinovo oglašanje imenovali kikirikanje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da petelin kikirika. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da petelin kikirika in poje. Mlajša in srednja generacija sta rekli, da petelin kikirika, starejši pa, da petelin poje.

Ø Kaj je tisto, kar ima petelin na nogah?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo kremplji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: kremplji oz. kromplji in ostroge. Mlajši so uporabili besedi kremplji oz. kromplji, starejša in srednja generacija pa besedi kremplji in ostroge.

V Šebreljah bi uporabili besedo kremplji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo kremplji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, kjer kokoš nese?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: kokošnjak, kurnik in gnezdo. Mladi so uporabili besedo kurnik, starejši pa so kraj valjenja določneje opredelili z besedo gnezdo.

V Ledinah bi uporabili besedo gnezdo ali gred. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede kokošnjak, kurnik in gnezdo. Mladi so uporabili besedo kurnik, starejši pa besedo gnezdo.

V Šebreljah bi uporabili besedi kurnik ali gnezdo. Mlajši so uporabili besedo kurnik, starejši pa besedo gnezdo.

V Lazcu bi uporabili besedo gnezdo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako kličete kokoši?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi kokoši poklicali: kure, kure ali cibe, cibe. Mladi kokoši kličejo kure, kure, starejša in srednja generacija pa cibe, cibe.

V Ledinah bi uporabili besedo piške in kure. Mladi kokoši kličejo kure, starejši pa piške.

V Cerknem bi kokoši klicali: kure, kure ali cibe, cibe. Mladi kokoši kličejo z besedami kure, kure, starejša in srednja generacija pa cibe, cibe.

V Šebreljah bi kokoši poklicali: kureta. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi kokoši poklicali z besedama kure ali cibe. Starejši uporabljajo besedo cibe, mlajša in srednja generacija pa kure.

Ø Kako se kliče piščeta?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi piščeta klicali z besedami: pi-pi. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi piščeta prav tako klicali z besedami: pi-pi. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje več kokoši skupaj?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besede: kure, putke, kokoši in jata. Mlajši so uporabili izraza kure in putke, starejši pa so jih označili z besedo jata.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili izraza kure in jata. Mlajši so uporabili besedo kure, starejša in srednja generacija pa sta uporabili besedi jata in kure.

Ø Kako se imenuje kokošji odpadek?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: kurji drek, kurjek oz. kurjevec. Mladi so uporabili besedo kurji drek, starejši pa besedi kurjevec in kurjek.

V Ledinah bi uporabili besedo kurjevec in drek. Mladi so uporabili besedo drek, starejši pa kurjevec.

V Cerknem bi uporabili besede: kurji drek, kurjek, kurjevec in kurjak. Mlajši so kurji iztrebek poimenovali kurji drek, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedi kurjevec in kurjak.

V Šebreljah bi kokošji odpadek imenovali drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi kokošji odpadek imenovali kurjak ali kurjevec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kokošje meso?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi kokošje meso poimenovali: kura, kuretina ali kurje meso. Mladi so uporabili besedo kura, starejša in srednja generacija pa besedi kuretina in kurje meso.

V Ledinah bi kokošje meso poimenovali kokošje meso in kura. Mladi so ga imenovali kura, starejši pa kokošje meso.

V Cerknem bi uporabili besedi kura in kuretina. Besedo kura so uporabili mladi, srednja in starejša generacije pa sta uporabili besedo kuretina.

V Šebreljah bi kokošje meso poimenovali piščančje meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo kokošje meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

RACA

Ø Kako se imenuje domača pernata žival, ki nese jajca in plava?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi žival imenovali raca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi žival imenovali raca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi račjega samca poimenovali racman in racak. Mladi so uporabili obe besedi, srednja in starejša generacija pa le besedo racman.

V Ledinah bi račjega samca imenovali racman. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: racman, racak in rac. Mladi so uporabili vse tri izraze, srednja in starejša generacija pa sta uporabili le besedo racman.

V Šebreljah bi uporabili besedi racak in racman. Mladi so uporabili besedo racak, starejši pa racman.

V Lazcu bi uporabili besedi racman in racak. Mladi so uporabili besedo racak, starejši pa racman.

Ø Kako se imenuje mladič?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi račjega mladiča imenovali račka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi račjega mladiča imenovali račka oz. raček in kepček. Mladi so uporabili besedo raca oz. raček, starejši pa so uporabili obe besedi.

GOS

Ø Kako se imenuje večja bela žival, ki daje mehko perje?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi žival imenovali gos. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi žival imenovali gos ali goska. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi gosjega samca poimenovali gosak in gosman. Mladi so uporabili besedo gosak, starejša in srednja generacija pa besedo gosman.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi gosjega samca poimenovali gosak in gosman. Mladi so uporabili besedo gosak, starejši pa gosman.

Ø Kako se imenuje mladič?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi gosjega mladiča imenovali goska. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi gosjega mladiča imenovali goska. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

PURAN

Ø Kako se imenuje večja črna domača ptica, ki ima pod vratom rdeč podbradek?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili izraza puran in purman. Mladi so uporabili izraz puran, starejša in srednja generacija pa sta uporabili besedi puran in purman.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo puran. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili izraza pura in purica. Mladi so uporabili izraz purica, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedo pura.

V Ledinah bi uporabili besedo pura in purica. Mladi so uporabili besedo purica, starejši pa pura.

V Cerknem bi uporabili izraz purica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili izraz pura. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo pura. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

KRAVA

Ø Kako se imenuje domača žival, ki daje mleko?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedi krava in škurta. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo krava. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili izraza cika in krava. Mladi so uporabili izraz krava, srednja in starejša generacija pa izraza krava in cika.

V Šebreljah bi žival imenovali krava. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedi krava in škurta. Starejši so uporabili obe besedi, srednja in mlajša generacija pa samo besedo krava.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo bik. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede bik in junec. Mladi so uporabili besedo bik, srednja in starejša generacija pa besedi bik in junec.

V Šebreljah bi uporabili besedo bik. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo bik. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kravin mladič?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: teliček, tele in tevček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi kravinemu mladiču rekli teliček ali tevček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede tele, teliček in telček. Mladi so uporabili besedo tele, starejša in srednja generacija pa sta uporabili besede: teliček, telček in tele.

V Šebreljah bi uporabili besedi tele in teliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo teliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič krave moškega spola?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi uporabili besede: tele, teliček, bikec in tevček. Mladi so uporabili besede: teliček, tele in tevček, starejši pa besedo bikec.

V Ledinah bi uporabili besedi tevček ali bikec. Mladi so uporabili besedo bikec, starejši pa besedo tevček in bikec.

V Cerknem bi uporabili besede: teliček, tele, tevček, bikec in junec. Mladi so uporabili besede: teliček, tele in tevček, srednja in starejša generacija pa besedo bikec.

V Šebreljah bi uporabili besedi tele ali bikec. Starejši so uporabili besedo bikec, mladi pa tele.

V Lazcu bi uporabili besede bikec, teliček in junček. Srednja in mlajša generacija sta uporabili besedo bikec, starejši pa so uporabili vse tri izraze.

Ø Kako se imenuje mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi uporabili besede: telička, telica, jenička in jenica. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedi telica in telička, starejši pa so uporabili besedi jenica ali jenička.

V Ledinah bi kravinega mladiča ženskega spola imenovali jenička in telica. Mladi so ga imenovali telica, starejši pa jenička.

V Cerknem bi uporabili besede: telica, tele, jenica oz. junica, telica in telička. Mladi so uporabili besedi telica in tele, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedi jenica oz. junica.

V Šebreljah bi uporabili besedo tele. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besede: jenička, telička ali telička. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje skopljen bik?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo vol. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo vol. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenujejo krave in biki skupaj?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi krave in bike označili kot govedo ali živino. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedo govedo, starejši pa besedo živina.

V Ledinah bi krave in bike imenovali govedo in goveja živina. Mladi so uporabili besedo govedo, starejši pa goveja živina.

V Cerknem bi uporabili besedi živina in govedo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedo goveje živali in govedo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili izraz čreda, živina in goveda. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje krava, ki ne daje telet?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi tako kravo označili za jalovo ali pa jo poimenovali z besedo jenica. Beseda je bila neznana mlajši, vendar poznana srednji in starejši generaciji.

V Ledinah bi za tako kravo rekli, da je jalova. Izraz je poznan le starejšim.

V Cerknem bi tako kravo označili za jalovo ali pa jo poimenovali z besedama jalovka in debelka. Mladi izraza niso poznali, srednja in starejša generacija pa sta poznali oba izraza: jalovka in debelka.

V Šebreljah bi tako kravo označili za jalovo. Beseda je bila poznana le starejši generaciji.

V Lazcu bi tako kravo imenovali jalovka. Beseda je bila nepoznana mlajši in srednji generaciji, a poznana starejšim.

Ø Kaj dela krava, da jo je treba gnati k biku?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se krava goni ali poja. Mladi so uporabili besedo gonjenje, srednja in starejša generacija pa besedo pojanje.

V Ledinah bi rekli, da se krava poja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da se krava goni ali poja. Starejša in srednja generacija generacije sta kravino početje označili z besedo pojanje, mladi pa z besedo gonjenje.

V Šebreljah bi rekli, da se krava poja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se krava goni ali poja. Mlajši so rekli, da se krava goni, srednja generacija je uporabila oba izraza, starejši pa so rekli, da se krava poja.

Ø Kako se reče o biku (ali drugem samcu), kadar oplojuje kravo (ali drugo živali)?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi bikovo početje opisali z besedami: naskakuje ali osemenjuje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da bik kravo osemenjuje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi bikovo početje opisali z besedami: pari se, naskakuje, oplojuje, osemeni in nateguje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da bik kravo osemeni ali da jo oplojuje. Starejši so rekli, da bik kravo oplojuje, mlajši pa, da bik kravo osemeni.

V Lazcu bi rekli, da bik kravo naskakuje ali pojaha. Mlajši so rekli, da bik kravo naskakuje, starejši pa, da bik kravo pojaha.

Ø Kako se reče o kravi, kobili, ovci ..., kakšna da je, kadar ima v sebi mladiča?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo breja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo breja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj naredi krava, da pride tele na svet?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da krava stri, teli ali koti. Starejši so uporabili besedo stri, mlajši pa besedi skoti in teli.

V Ledinah bi rekli, da krava stri. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedo stri. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da krava stri(je) ali skoti. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da krava stri. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se reče, če je tele mrtvo?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede mrtvo tele, poginilo tele in krepano tele. Mlajši so uporabili besedo mrtvo tele, starejši pa besedi poginilo ali krepano tele.

V Ledinah bi rekli, da je tele poginilo ali da je krava povrgla. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da je tele poginilo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da je tele mrtvo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo povrženo tele. Beseda je poznana le starejšim.

Ø Kaj dela krava s pravkar storjenim teličkom?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da krava tele liže oz. obliže. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedi liže oziroma obliže. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje krava, ki je prvič breja?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi kravo imenovali jenica. Mlajši besede niso poznali, srednja in starejša generacija pa sta prvič brejo kravo označili za jenico.

V Ledinah bi prvič brejo kravo imenovali prvenka oz. prvesnica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedo jenica. Beseda je bila poznana srednji in starejši generaciji, poznalo pa jo je tudi 20 % mlajših anketirancev.

V Šebreljah bi prvič brejo kravo označili za jenico. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu beseda ni poznana.

Ø Kako se imenuje krava, ki je prvič storila?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji med mlajšimi beseda ni poznana, starejši pa so uporabili besedo krava.

V Ledinah tako kravo imenujejo prvenka. Izraz so poznali le starejši.

V Cerknem so uporabili besedo prvesnica. Beseda je bila poznana le redkim srednje in starejše generacije.

V Šebreljah bi kravo, ki je prvič storila, imenovali za jenico ali prvesnico. Mlajši so ji rekli jenica, starejši pa prvesnica.

V Lazcu bi tako kravo imenovali zavezanka. Beseda so poznali le starejši.

Ø Kaj je treba delati, da se od krave dobi mleko?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo molsti oz. pomolsti. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi prav tako uporabili besedo molsti. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, kjer je mleko?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo vime. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi prav tako uporabili besedo vime. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, za kar se stiska, da teče mleko?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo sesek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo sesek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje posoda, v katero se molze?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi jo imenovali molznik, kanglja in šehtar. Izraz šehtar so uporabili starejši, srednja in mlajša generacija pa bi uporabili besedi kanglja in molznik.

V Ledinah bi uporabili besedo golida in kanglja. Mladi so uporabili besedo kanglja, starejši pa golida.

V Cerknem bi uporabili besedi žehtar oz. šehtar in kanglja. Starejša in srednja generacija bi uporabili besedo žehtar oziroma šehtar, mladi pa besedo kanglja.

V Šebreljah bi uporabili besedi golida in kanglja. Mlajši so uporabili besedo kanglja, starejši pa golida.

V Lazcu bi uporabili besedi šehtar in kriepa. Starejši so uporabili besedo šehtar, srednja generacija besedo kriepa, mladim pa beseda ni poznana.

Ø Kaj je tisto, s čimer je pokrita krava?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo koža. Med generacijami ni razlik.

V Cerknem bi uporabili besedi koža in dlaka. Mlajši so uporabili besedo koža, starejši pa besedo dlaka.

V Šebreljah bi uporabili besedi dlaka in koža. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo dlaka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, kar ima krava na glavi?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da ima krava na glavi rogove. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da ima krava na glavi rogove. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, kar ima krava na nogah?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo parklji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo parklji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela krava s hrano?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da krava hrano prežvekuje ali žveči. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da krava hrano prežvekuje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da krava hrano prežvekuje, požira in žre. Srednja in starejša generacija sta uporabili besedo žre, mlajši pa so kravino početje označili z besedo prežvekuje.

V Šebreljah bi rekli, da krava hrano je. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da krava hrano je oz. žre. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kravje blato?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi kravje blato imenovali gnoj. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi kravje blato imenovali gnoj, drek ali odpadek. Mladi so uporabili besedo drek, starejši pa besede: gnoj, drek in odpadek.

V Cerknem bi uporabili besede kravjak, drek in gnoj. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedo drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo kravjek ali drek. Starejši so uporabili besedo kravjek, srednja in mlajša generacija pa besedo drek.

Ø Kako se oglaša krava?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da krava muka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da krava muka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje večje število krav skupaj?
Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: čreda, krave in govedo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo goveda in krave. Mladi so uporabili besedo krave, starejši pa besedo goveda.

V Cerknem bi uporabili besede: krave, govedo in čreda. Starejši so uporabili besedo čreda, mlajši pa besedi krave in govedo.

V Šebreljah bi uporabili besedo krave. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedi čreda in krave. Starejši so uporabili besedo čreda, srednja in mlajša generacija pa sta uporabili besedo krave.

Ø Imena krav

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili imena: Liska, Mukica, Lizika, Sivka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi krave poimenovali: Sivka, Rdečka, Liska, Plavka, Bistra, Soča, Sava, Beza, Burja. Mladi so poznali imena: Bistra, Soča, Sava, Beza, Burja, starejši pa imena: Sivka, Rdečka, Liska in Plavka.

V Cerknem bi krave poimenovali: Cika, Šeka, Luna, Sivka, Rama, Šurta, Folka, Bistra, Micka, Bela, Rožka, Šmarnca, Šeka. Mladi so poznali največ dve imeni (Cika in Šeka).

V Šebreljah bi krave poimenovali: Frizijka, Liska, Simentalka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi krave poimenovali: Cika, Mura, Liska, Sivka. Imena so poznana le starejši in srednji generaciji.

Ø Kako se imenuje kravje meso?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi ga imenovali govedina ali goveje meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi ga poimenovali govedina, goveje meso ali kravje meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

KONJ

Ø Kako se imenuje domača delovna žival, s katero so včasih vozili in orali?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo konj. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo konj. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo kobila. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi prav tako uporabili besedo kobila. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo žrebiček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo žrebiček ali žrebe. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela kobila, da bi jo bilo treba gnati k žrebcu?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedo goni se. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besede: poja se, prska se in goni se. Mladi so uporabili besedo goni se, starejši pa besedi prska se in poja se.

V Cerknem bi uporabili besedo goni se. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da se kobila goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se kobila odla in goni. Mladi so rekli, da se kobila goni, starejši pa, da se odla.

Ø Kako se imenuje dolga dlaka na vratu konja?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedo griva. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo žima in griva. Mladi so uporabili besedo griva, starejši pa žima.

V Cerknem bi uporabili besedo griva in žima (bolj redko). Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedo griva. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo griva. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje grči podobna izrastlina na konjski nogi?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji beseda ni poznana.

V Ledinah bi uporabili besedo biclni. Besedo so poznali le starejši.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu beseda ni poznana.

Ø Kaj ima konj na nogi?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo kopito. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo kopito. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj se pribije na kopito?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi podkev imenovali: padku, potkvica in patku. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo podkev. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede podkev in potkejca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedo podkev. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo podkev ali podkejca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je treba narediti z njim, da ima podkve?

Med narečnima govoroma ni vidnejših razlik.

V Idriji bi uporabili besedi podkovati. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo kovati. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedo podkovati. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi vatkovati in podkovati. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se konja podkuje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kakšen je konj, ki ima podkev?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da je konj podkovan. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da je konj podkovan. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Imena konj

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi konje poimenovali: Lipicanec, Fuks, Šimel. Mlajša in srednja generacija imen nista poznali.

V Ledinah bi konje poimenovali: Pramček, Fuksla, Šargo, Bram, Murček, Fric in Miša. Mladi so poznali imeni Fric in Miša, starejši pa imena: Pramček, Fuksla, Šargo, Bram in Murček.

V Cerknem bi konje poimenovali: Baron, Bub, Šimla, Fuks, Ričo, Ciga, Šimel, Bram. Imena sta poznali samo srednja in starejša generacija.

V Šebreljah bi konje poimenovali Pram, Poni, Haflinger, Lipicanec (po pasmi).

V Lazcu bi konje poimenovali Fuksi, Prami, Sivci, Jur, Bobi in Cilka (po pasmi in glede na spol). Imena sta poznali samo starejša in srednja generacija.

Ø Kako se imenuje večje število konj skupaj?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi več konjev skupaj poimenovali čreda ali konji. Starejši so več konj skupaj poimenovali čreda, mlajši pa so uporabili besedo konji.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi več konj skupaj poimenovali čreda ali konji. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša konj?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi konjevo oglašanje označili kot hrzanje, re(z)getanje ali riganje. Starejši so uporabili besedo riga, srednja in mlada generacija pa besedi rezgeta in hrza.

V Ledinah bi uporabili besedo regetanje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi konjevo oglašanje označili za rezgetanje, hrzanje in riganje. Starejši so uporabili besedo riganje, srednja in mlajša generacija pa besedi rezgetanje in riganje.

V Šebreljah bi uporabili besede: riganje, hrzanje in rezgetanje. Starejši so uporabili besedo riganje, srednja in mlada generacija pa hrzanje in rezgetanje.

V Lazcu bi uporabili besede: riganje, hrzanje in rezgetanje. Starejši so uporabili besedo riganje, srednja in mlada generacija pa hrzanje in rezgetanje.

Ø Kako se imenuje mrtev konj?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedo krepanina. Besedo so poznali le starejši.

V Ledinah bi uporabili besedo krepan konj ali poginul konj. Mladi so uporabili besedo poginul konj, starejši pa krepan konj.

V Cerknem bi uporabili besedo mrtev konj, crkutina in kadaver. Mladi so mrtvega konja poimenovali kar mrtev konj, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedo kadaver oz. crkutina, mnogim pa je bila beseda neznana.

V Šebreljah bi mrtvega konja označili kot mrhovino in crknjenega konja. Starejši so uporabili besedo mrhovina, mlajši pa crknjen konj.

V Lazcu bi mrtvega konja poimenovali mrtev konj. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje konjsko blato?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi konjsko blato poimenovali: fige, gnoj in konjske fige. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi konjsko blato poimenovali fige. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi konjsko blato poimenovali drek in fige. Mlajši so uporabili besedo drek, srednja in starejša generacija pa besedo fige.

V Šebreljah bi uporabili besedo fige. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo fige. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje konjsko meso?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi konjsko meso označili kot: konjsko meso, konjetina in šnicl. Starejši so uporabili besedo konjsko meso, mlajši pa besedi konjetina in šnicl.

V Ledinah bi uporabili besedo konjsko meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabil besedo konjsko meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako rečemo konju, če želimo, da gre naprej?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi konju ukazali: iha, hi in ia.

V Ledinah bi rekli: iii in gija.

V Cerknem bi rekli: hija, gi gi in ghej.

V Šebreljah bi uporabili besede: gija in hi hi.

V Lazcu bi uporabili besedo gi.

Ø Kako se reče konju, če želimo, da se ustavi?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli: iii, op in ega.

V Ledinah bi rekli: iii in ega.

V Cerknem bi uporabili izraz: oj, ega in eha.

V Šebreljah bi uporabili izraz vejga.

V Lazcu bi uporabili izraz ega.

OSEL

Ø Kako se imenuje konju podobna manjša žival?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo osel. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi osel in muš. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo muš, mlajši pa besedo osel.

V Šebreljah bi uporabili besedo osel. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo osel. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi oslovo samico poimenovali oslica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: oslica, mula in mušavka. Besedo mušavka so uporabili redki starejši.

V Šebreljah bi uporabili besedi oslica ali mula. Starejši so uporabili besedo mula.

V Lazcu bi uporabili besedo oslica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi majhnega osla poimenovali osliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo osliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša osel?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da osel riga. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da osel riga. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

OVCA

Ø Kako se imenuje žival, ki daje volno?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi žival imenovali ovca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi ovco imenovali ovca ali bima. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo bima, mlajši pa besedo ovca.

V Šebreljah bi ovco imenovali ovca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi ovco poimenovali ovca ali bima. Starejši so uporabili besedo bima, mlajši pa besedo ovca.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi ga imenovali oven ali koštrun. Besedo koštrun so uporabili samo starejši, mlajši pa so uporabili besedo oven.

V Ledinah bi uporabili besedi koštrun in oven. Mladi so uporabili besedo oven, starejši pa besedo koštrun.

V Cerknem bi uporabili besedi oven ali koštrun. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi oven in koštrun. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo koštrun. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič moškega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi ga imenovali: ovenček, jagnje ali janček. Starejši so uporabili besedo janček, mlajši pa jagnje in ovenček.

V Ledinah bi ga imenovali janček in jagnje. Mladi so ga imenovali jagnje, starejši pa janček.

V Cerknem bi uporabili besede: jagnje, janec ali janček. Starejši so uporabili besedo janček, mlajši pa jagnje in janec.

V Šebreljah bi uporabili besedo janček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo janček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi majhno ovco imenovali ovčka, jagnje in ovčka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi majhno ovco imenovali ovčka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: ovca, jagnje in ovčka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi majhno ovčko imenovali ovčka in jagnje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi majhno ovčko imenovali jagenjček ali janček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela ovca, da jo je treba gnati k ovnu?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se ovca goni oz. poja. Starejša in srednja generacija sta rekli, da se ovca poja, mlajši pa, da se ovca goni.

V Ledinah bi rekli, da se ovca prska in goni. Mladi so rekli, da se ovca goni, starejši pa, da se prska.

V Cerknem bi rekli, da se ovca goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da se ovca goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se ovca prska in goni. Mlajši so rekli, da se ovca goni, starejši pa, da se prska.

Ø Kako se oglaša ovca?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da ovca meketa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da ovca beketa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da ovca beketa, beja in meka. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo meka, mlajši pa izraza beketa in beja.

V Šebreljah bi rekli, da ovca beka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da ovca meketa in rjove. Starejši so rekli, da ovca rjove, mlajši pa, da meketa.

Ø Kako se imenuje večje število ovc skupaj?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi večje število ovc poimenovali: ovce, čreda (ovc) in drobnica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi večje število ovc poimenovali čreda in ovce. Mladi so uporabili besedo ovce, starejši pa besedo čreda.

V Cerknem bi večje število ovc poimenovali drobnica, ovce, trop, čreda. Starejši so uporabili besedo čreda, mlajši pa besedo ovce.

V Šebreljah bi večje število ovc označili kot čredo. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedi čreda in trop. Mlajši so uporabili besedo čreda, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedo trop.

Ø Kako se imenuje ovčji odpadek?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi ovčji odpadek poimenovali bobek in drek. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo odpadek, mlajša pa bobek in drek.

V Ledinah bi uporabili besedi bobek in drek. Mladi so uporabili besedo drek, starejši pa besedo bobek.

V Cerknem bi uporabili besedi (ovčji) drek in bobek. Mladi so uporabili besedo drek, srednja in starejša generacija pa besedo bobek.

V Šebreljah bi uporabili besedi drek in bobek. Mladi so uporabili besedo drek, starejši pa besedo bobek.

V Lazcu bi uporabili besedi bobek in drek. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedo drek, starejša pa besedo bobek.

Ø Kako se imenuje ovčje meso?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji bi uporabili besede: janc, jagnjetina in ovčetina. Srednja in starejša generacija sta uporabili besedo ovčetina, mlajša generacija pa besedo jagnjetina.

V Ledinah bi uporabili besedo ovčje meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi jagnjetina in ovčetina. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi ovčje meso in ovčetina. Starejši so uporabili besedo ovčetina, mlajši pa ovčje meso.

V Lazcu bi uporabili besedi ovčetina in ovčje meso. Mladi so uporabili besedo ovčje meso, srednja in starejša generacija pa ovčje meso in ovčetina.

KOZA

Ø Kako se imenuje ovci podobna rogata žival, ki daje precej mleka?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi žival poimenovali koza. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi žival poimenovali koz. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi samcu koze rekli kozel. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi samca koze imenovali kozel. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kozji mladič moškega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedi kozlič ali kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedi samček ali kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi kozlič ali kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi mladiča moškega spola imenovali kozlič. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi kozjega mladiča moškega spola imenovali kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje kozji mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi kozjega mladiča ženskega spola imenovali kozlička. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo kozica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: kozka, kozlič in kozliček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi kozliček in koza. Mladi so uporabili besedo kozliček, starejši pa besedo koza.

V Lazcu bi uporabili besedi kozliček in kozlička. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedo kozliček, starejši besedo kozlička.

Ø Kaj dela koza, da jo je treba gnati h kozlu?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se koza goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da se koza goni in prska. Starejši so rekli, da se koza prska, mladi pa, da se koza goni.

V Cerknem bi rekli, da se koza goni ali prska. Mlajši so uporabili besedo goni, starejša in srednja generacija pa sta rekli, da se koza prska.

V Šebreljah bi rekli, da se koza goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se koza goni in prska. Starejši so uporabili besedo prskanje, mlajša in srednja generacija pa besedo gonjenje.

Ø Kaj je tisto, kar ima koza na glavi?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da ima koza na glavi roge. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo rogovi. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenujejo dlake pod brado?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da ima koza pod brado brado. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da ima koza pod brado bengelčke ali brado. Mladi so rekli, da ima koza pod glavo brado, starejši pa, da ima koza pod glavo bengelčke.

V Cerknem bi rekli, da ima koza pod brado brado ali kozji fiks. Starejši so uporabili besedo fiks, mlajša in srednja generacija pa besedo brada.

V Šebreljah bi uporabili besedo brada ali podbradek. Starejši so uporabili besedo podbradek, mlajši pa besedo brada.

V Lazcu bi uporabili besedo brada. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša koza?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da koza: meketa, beketa in bleja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da koza meketa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da koza: beka, meka, se smeje ali riga. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besede: bekanje in mekanje, starejši pa so rekli, da koza riga oz. se smeje.

V Šebreljah bi rekli, da koza meketa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da koza meketa. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

PRAŠIČ

Ø Kako se imenuje žival, ki daje mast?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi žival imenovali: svinja, prašič ali prasec. Srednja in starejša generacija sta uporabili besedo prašič, mlajša pa besedi svinja in prasec.

V Ledinah bi žival imenovali prašič. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi žival imenovali: prese, koček, prasec. Mladi so žival poimenovali prašič, starejša in srednja generacija pa prase, koček in prasec.

V Šebreljah bi žival imenovali prašič. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi žival imenovali prašič. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: merjasec, prašič, prase in prasec. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo prasec, mladi pa besede: prasec, merjasec, prašič in prase.

V Ledinah bi žival imenovali merjasec in prašič. Mladi so uporabili besedo prašič, starejši pa merjasec.

V Cerknem bi uporabili besede: prase, koček, prašič, prasec in merjasec. Starejša in srednja generacija sta uporabili besedo merjasec, mladi pa besede: prase, koček, prašič in prasec.

V Šebreljah bi uporabili besedo prase. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besede prašič, prasec in merjasec. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedi prasec ali prašič, starejši pa besedo merjasec.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: svinja, prašička. Mladi so uporabili besedo svinja, srednja in starejša generacija pa besedo prašička.

V Ledinah bi uporabili besedo svinja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedo svinja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedo svinja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo svinja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič moškega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: pujsek, odojek in prašiček. Mladi so uporabili besede: pujsek, odojek in prašiček, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedi pujsek in prašiček.

V Ledinah bi uporabili besedo pujsek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: koček, odojek, prašiček in pujsek. Mlajši so ga imenovali koček, srednja in starejša generacija pa odojek, prašiček in pujsek.

V Šebreljah bi mladiča prašiča imenovali prašiček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedi prašiček in koček. Mlajša in srednja generacija sta uporabili besedo prašiček, starejši pa besedo koček.

Ø Kako se imenuje mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: svinja, prašiček, pujsika, prašička in pujska. Starejši so uporabili besedo pujska, mladi pa besede: svinja, prašiček in pujsika.

V Ledinah bi uporabili besedo svinka ali svinica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: koca in pujsk. Srednja generacija je uporabila besedo koca, starejša in mlajša generacija pa besedo pujsek.

V Šebreljah bi uporabili besedi pujsek in svinja. Mlajši so uporabili besedo pujsek, starejši pa svinja.

V Lazcu bi uporabili besedi svinka in kočk. Starejši so uporabili besedo kočk, srednja generacija pa besedo svinka.

Ø Kaj dela svinja, da jo je treba gnati k merjascu?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se svinja goni ali buka. Srednja in mlajša generacija sta uporabili besedo goni, starejši pa so rekli, da se svinja buka.

V Ledinah bi rekli, da se svinja buka, prska in goni. Mladi so rekli, da se svinja goni, starejši pa, da se svinja buka ali prska.

V Cerknem bi rekli, da se svinja goni ali buka. Srednja in starejša generacija sta uporabili obe besedi, mladi pa so rekli, da se svinja goni.

V Šebreljah bi rekli, da se svinja goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se svinja buka ali goni. Mladi so rekli, da se svinja goni, starejša in srednja generacija pa sta rekli, da se svinja buka.

Ø Kaj je treba narediti, da se iz merjasca dobi navadnega prašiča?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da je treba prašiča udomačit ali skopit. Srednja in mlajša generacija sta rekli, da je treba prašiča udomačiti, starejši pa so vedeli, da je treba prašiča skopiti.

V Ledinah bi rekli, da je treba rezat. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da je treba prašiča: udomačiti, rezati ali skopiti. Srednja in starejša generacija sta rekli, da je treba prašiča rezati ali skopiti, mlajši pa so rekli, da je treba prašiča udomačiti.

V Šebreljah bi rekli, da je treba prašiča rezati ali skopiti. Mlajši so rekli, da je treba prašiča rezati, starejši pa, da ga je treba skopiti.

V Lazcu bi rekli, da je treba prašiča rezati ali skopiti. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje večje število prašičev skupaj?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besedi prasci in prašiči. Srednja in starejša generacija sta uporabili izraz prašiči, mlajši pa besedo prasci.

V Ledinah bi uporabili besedo prašiči. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi prasci in skupina. Mlajši so uporabili besedo prasci, srednja in starejša generacija pa besedo skupina.

V Šebreljah bi uporabili besedo prasci. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo prasci ali prašiči. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša prašič?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da prašič hrpa, grka in kruli. Srednja in starejša generacija sta rekli, da prašič kruli, mlajši pa so rekli, da hrpa ali grka.

V Ledinah bi rekli, da prašič cvili. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi rekli, da prašič kruli. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da prašič kruli. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da prašič kruli. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj je tisto, s čimer prašič rije?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo rilec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo rilec. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenujejo dlake, s katerimi je pokrit?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi prašičje dlake imenovali ščetine. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi prašičje dlake prav tako imenovali ščetine. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje prašičev rep?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi prašičev rep imenovali rep ali repek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi prašičev rep imenovali rep ali sveder. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi prašičev rep imenovali rep. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi prašičev rep imenovali rep. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj se naredi s prašičem, ko je dovolj velik in debel?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da se prašiča zakolje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da se prašiča zakolje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj se reče, da je tisti dan pri hiši, ko se kolje?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da so tisti dan koline. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da je tisti dan praznik ali da so koline. Mladi so rekli, da so tisti dan koline, starejši pa, da je tisti dan pri hiši praznik.

V Cerknem bi rekli, da so tisti dan koline. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi rekli, da je tisti dan domači praznik ali koline. Mladi so rekli, da je tisti dan praznik, starejši pa, da so tisti dan koline.

V Lazcu bi rekli, da so tisti dan koline. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje prašičje (svinjsko) meso?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi prašičje meso imenovali: svinjetina, svinjina, prasetina, prašičenje. Mladi so uporabili besedi svinjina in prasetina, srednja in starejša generacija pa besedi svinjina in prašičenje.

V Ledinah bi prašičje meso imenovali prašičje meso ali svinjsko meso. Mladi so ga imenovali svinjsko meso, starejši pa prašičje meso.

V Cerknem bi uporabili besede: svinjsko, svinjina, svinjsko meso in prašičejna. Mladi so uporabili besedo svinjsko, svinjina in svinjsko meso, srednja in starejša generacija pa sta uporabili besedo prašičejna in svinjina.

V Šebreljah bi uporabili besedo svinjsko meso. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo svinjetina, svinjina in prašičje meso. Mladi so uporabili besedo svinjina, srednja generacija besedo svinjetina, starejši pa besedo prašičje meso.

MAČKA

Ø Kako se imenuje domača žival, ki lovi miši?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi žival imenovali maček ali mačka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi žival imenovali maček ali mačka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samec?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo maček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo muc. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedo mačkon in maček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi maček ali muc. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo maček. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedi muca in mačka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi mačka in muca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi žival imenovali muca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi žival imenovali muca ali mačka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič moškega spola?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo mucek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besede: mucek, muci in muc. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi mucek in muc. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo mucek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi ga imenovali muca in mucka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi ga imenovali mucek in mucka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša maček?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da maček mijavka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da maček mijavka. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se reče za mačka, kadar se goni?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se maček goni ali brezna. Srednja in starejša generacija sta rekli, da se maček brezna, mlajši pa so rekli, da se maček goni.

V Ledinah bi rekli, da se maček brezna in goni. Mladi so rekli, da se maček goni, starejši pa, da se brezna.

V Cerknem bi rekli, da se maček goni in brezna. Mlajši so rekli, da se maček goni, srednja in starejša generacija pa, da se maček brezna.

V Šebreljah bi rekli, da se maček brezna. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se maček goni in brezna. Mlajši so rekli, da se maček goni, srednja in starejša generacija pa, da se maček brezna.

Ø Kako se imenuje mačja noga?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo taca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo taca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mačji odpadek?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi mačji odpadek imenovali mačji drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo mačkovec ali drek. Mladi so uporabili besedo drek, starejši pa besedo mačkovec.

V Cerknem bi uporabili besedi mačji drek, mačkovec in mačjak. Mladi so uporabili besedo mačji drek, srednja in starejša generacija pa besedi mačkovec in mačjak.

V Šebreljah bi uporabili besedo mačji drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedi mačji drek in mačkovec. Mladi bi uporabili besedo mačji drek, starejši pa besedo mačkovec.

PES

Ø Kako se imenuje žival, ki varuje hišo?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedo pes. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo pes. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje samica?

Med narečnima govoroma je razlika.

V Idriji bi uporabili besedi psička in psica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedi psica in kuzla. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo psica. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič moškega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi uporabili besedi psiček in kužek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besed: pesek, psiček in kužek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje mladič ženskega spola?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi uporabili besede: psička, kuzla in kužika. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi uporabili besedo psička. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi uporabili besedo psička. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se oglaša pes?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi rekli, da pes laja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi rekli, da pes laja. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela z zobmi?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da pes z zobmi: kolje, renči in grize. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Ledinah bi rekli, da pes z zobmi kolje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi uporabili besedi kolje in grize. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Šebreljah bi uporabili besedi kolje in grize. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi uporabili besedo grize in kolje. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje pasja noga?

Med narečnima govoroma ni razlik.

V Idriji in Ledinah bi pasjo nogo poimenovali taca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem, Šebreljah in Lazcu bi pasjo nogo poimenovali taca. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kako se imenuje pasji odpadek?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji in Ledinah bi pasji iztrebek imenovali drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Cerknem bi pasji odpadek imenovali pasjak ali pasji drek. Mlajši so ga poimenovali pasji drek, srednja in starejša generacija pa pasjak.

V Šebreljah bi pasji iztrebek imenovali pasji drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi pasji drek imenovali pasji drek. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

Ø Kaj dela psica, kadar hoče psa?

Med narečnima govoroma so razlike.

V Idriji bi rekli, da se psica goni ali brezna. Mlajša in srednja generacija sta rekli, da se psica goni, starejši pa bi rekli, da se psica brezna.

V Ledinah bi rekli, da se psica goni ali brezna. Mlajši so rekli, da se psica goni, starejši pa, da se brezna.

V Cerknem bi rekli, da se psica goni ali brezna. Mlajši so rekli, da se psica goni, starejši pa, da se brezna.

V Šebreljah bi rekli, da se psica goni. Medgeneracijskih razlik v poimenovanju ni.

V Lazcu bi rekli, da se psica brezna ali goni. Mlajši so rekli, da se psica goni, starejši pa, da se brezna.

3. UGOTOVITVE

V idrijskem in cerkljanskem govoru so v poimenovanju domačih živali opazne razlike. Še posebej očitne so pri starejših (npr. oslu so starejši v Idriji rekli osel, v Cerknem pa muš; ovci so starejši v Idriji rekli ovca, v Cerknem pa bima …), pri mlajših pa jih je vedno manj (mladi v Idriji in Cerknem so oslu rekli osel …). Pokazalo se je, da pri mlajših tudi med mestom in vasjo izginjajo razlike v besedišču v zvezi z domačimi živalmi (npr. starejša generacija v Idriji bi kozji bradi rekla brada, starejša generacija na Ledinah pa bengelčki – mladi tako v Idriji kot na Ledinah kozjo brado imenujejo brada …).

Mladi ne poznajo več posebnih izrazov, ki jih poznajo starejši (npr. starejši bi rekli, da se mački breznajo, koze prskajo, krave pojajo itd., mladi pa v vseh primerih rabijo izraz 'goniti se'; starejši bi kokoši poklicali cibe, cibe, mladi pa kure, kure; starejši bi samcu gosi rekli gosman, mladi pa gosak …). Razlogi za postopno izginjanje narečnih besed so zagotovo vpliv šole in knjižnega jezika, medijev (televizije, radia, časopisja), sodobna mobilnost prebivalstva in vsesplošna modernizacija. Sodobni način življenja je prav nasproten razmeram, ki so povzročile nastanek narečij. Poleg tega se življenje na vasi hitro spreminja in vse kaže, da besedišče v zvezi z določenimi kmečkimi opravili in (posledično) z določenimi živalmi izginja hkrati s temi opravili in živino (npr. dandanes ne orjejo več s konji in voli, temveč s sodobno mehanizacijo, zato mladi ne poznajo več starih imen za konje in drugih izrazov v zvezi s to živaljo).

Besedišče, povezano z običajnimi domačimi živalmi (kokošmi, kravami, prašiči, mačkami, psi), namreč ne izginja tako zelo kot besedišče v zvezi z danes vse manj vsakdanjimi domačimi živalmi (purami, kozami, konji, gosmi). Najbolj je ohranjeno besedišče, ki je povezano s psom in mačko, a tudi tu pri mladih narečne besede izpodrivajo knjižni oz. nadnarečni izrazi (starejši pravijo, da se mačke in psi breznajo, mladi pa, da se gonijo; starejši pasji in mačji iztrebek imenujejo mačjak in pasjak, mladi pa uporabijo besedo drek).

Besedišče, ki zadeva kravo, kokoš in prašiča, se med mladimi na vasi sicer ohranja, a določene izraze izpodrivajo knjižni oz. nadnarečni (zagotovo vpliv šole in medijev). Tako bi npr. starejši rekli, da se krava poja, mladi pa, da se goni; starejši več krav skupaj imenujejo čreda, mladi pa krave in govedo; starejši so rekli, da se svinja buka, mladi pa, da se goni ipd. Narečni izrazi za kravo, kokoš in prašiča pa se izgubljajo v mestih, kjer krav in kokoši ni (npr. izraz jenica so poznali mladi v Ledinah, Šebreljah in Lazcu, ne pa v Idriji in Cerknem; mladi v Ledinah, Šebreljah in Lazcu so rekli, da kokoš nese jajca v gnezdu, mladi v Idriji in Cerknem pa, da kokoš nese v kokošnjaku; prav tako npr. niso poznali posebnega izraza za kokoš, ki sedi na jajcih – rekli so ji kar kura, mladi na vasi pa so valečo kokoš ločili z izrazom koklja ipd.; mladi v mestih niso vedeli, da moramo merjasca, če hočemo iz njega dobiti navadnega prašiča, skopiti).

Tudi besedišče, ki zadeva konja, se je zelo izgubilo. Konj na idrijsko-cerkljanskem območju tudi sicer očitno ni bil pogosta delovna žival. Na vprašanje, kako se imenuje domača delovna žival, s katero so včasih vozili in orali, sem namreč najpogosteje dobila odgovor: vol. Danes se kmetuje le še z moderno mehanizacijo, zato so se narečni izrazi v zvezi s konjem izgubili, oziroma jih poznajo le še starejši. Narečne izraze so večinoma nadomestili knjižni (npr. starejši so rekli, da se kobila odla ali prska, mladi pa, da se goni; starejši so več konj skupaj poimenovali čreda, mladi pa konji; konjski iztrebek imenujejo starejši fige, mladi pa večinoma drek; starejši poznajo tradicionalna imena za konje, mladi pa ne).

Tudi ovce in koze dandanes niso več vsakdanje domače živali. Vprašanja, ki sem jih zastavila v zvezi s temi živalmi, niso bila podrobna, a so mladi tudi tu poznali veliko manj narečnih besed kakor starejši (za kozo so starejši rekli, da se prska, mladi pa, da se goni; kozjo brado so starejši imenovali kozji fiks ali bengelčki, mladi pa brada; ovčji iztrebek so starejši poimenovali bobek, mlajši pa drek; starejši so več ovc skupaj imenovali čreda ali trop, mladi pa ovce; starejši so rekli, da se ovca poja ali prska, mladi pa, da se goni ipd.)

Podobni so medgeneracijski razločki v besednjaku tudi pri goseh in racah, ki so dandanes precej redke domače živali (starejši bi račjega samca imenovali racman, mladi pa večinoma racak; starejši bi gosjega samca imenovali gosman, mladi pa gosak), pa tudi pri oslu in puranu odgovori potrjujejo hipotezo, da je v besednem zakladu mlade generacije več knjižnih in manj narečnih besed (npr. v Cerknem so starejši osla imenovali muš, mladi pa osel).

4. ZAKLJUČEK

Osnovni namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, koliko se razlikuje poimenovanje domačih živali med Idrijo (mesto) in Ledinami (vas) ter Cerknim (mesto) in Šebreljami (vas) in Lazcem (vas). Postavila sem hipotezo, da bodo v mestih poznali manj narečnih besed v zvezi z živalmi kakor na vasi. Prav tako sem predvidevala, da bodo ne glede na majhno razdaljo med krajema dokajšnje razlike med idrijskim in cerkljanskim govorom. Predpostavljala sem še, da bodo razločki v besednjaku tudi glede na starost govorcev.

S terenskim delom in anketiranjem več kot petdeset ljudi vseh treh generacij so se vse moje predpostavke potrdile. Ugotovila sem, da so precejšnje razlike v poimenovanju živali med idrijskim in cerkljanskim govorom, vendar se z »mlajšanjem« prebivalstva zmanjšujejo. Največje razlike so se namreč pokazale v besednjaku mlajših in starejših, ne glede na mestno ali kmečko okolje. Besednjak srednje generacije samo potrjuje ugotovljene težnje: govorci srednjih let poznajo stare narečne izraze, a se v glavnem izražajo podobno kot mladi. Tu sem torej potrdila svojo hipotezo.

Moja predvidevanja so se potrdila tudi pri domnevi, da bodo v mestih poznali manj narečnih besed kot na vasi. Zopet to velja zlasti za starejše. Dokaj presenetljivo se je namreč izkazalo, da mladi na vasi sicer poznajo nekoliko več narečnih besed kot vrstniki v mestu, a se narečni izrazi tudi v kmečkem okolju zelo izgubljajo. Tako se v narečnem besednjaku v zvezi z domačimi živalmi z mlado generacijo brišejo razločki ne le med idrijskim in cerkljanskim govorom znotraj iste narečne skupine, temveč tudi razločki med mestom in vasjo.

Srednja generacija narečne izraze sicer še pozna, izraža pa se v glavnem podobno kot mladi (s knjižnimi oz. nadnarečnimi izrazi). Sodeč po ugotovitvah v moji nalogi, se naša narečja bržkone spreminjajo podobno, kot ugotavljajo za narečja drugod po svetu (glej priloge). Morda bi bilo zanimivo ob kakšni priložnosti preveriti še, koliko starih narečnih izrazov mladi sploh še poznajo, čeprav jih aktivno ne uporabljajo. Kaže namreč, da narečni besednjak, dokler ostaja »živ« vsaj pasivno, še ni docela izgubljen in ga je mogoče s posebno skrbjo tudi oživiti. Menim, da bi temu veljalo nameniti posebno skrb, čeprav se svet vse bolj spreminja v »globalno vas«. Ali pa prav zaradi tega.

5. VIRI IN LITERATURA

Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB; http://slo.slohost.net/ (1. 5. 2007).

BENEDIK, F.: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas;

Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999.

LOGAR, T.: Slovenska narečja; Ljubljana, Mladinska knjiga, 1975.

C. DORIAN, N.: Grammatical Change in a Dying Dialect; http://links.jstor.org/ (1. 5. 2007).

C. DORIAN, N.: Language Death: The Life Cycle of a Scottish Gaelic Dialect; University of Pennsylvania Press, 1980.

C. DORIAN, N.: Investigating Obsolescence: Studies in Language Contraction and Death; Cambridge University Press, 1992.

MAJNIK, S.: Slovarček idrijskih besed; Idrijski razgledi, 1987/1979, let. 23/24, str. 178–203.

PAVŠIČ, T.: K idrijskemu slovarčku Stanka Majnika; Idrijski razgledi, 1978/1979, let. 23/24, str. 204–205.

RAZPET, M.: Pasebnast cerklajnskega naričja; http://www.pef.uni-lj.si/markor/dialect.htm (1. 5. 2007).

SKALIN, N.: Idrijski govor kot podnarečje cerkljanskega narečja?; diplomska naloga, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2002.

6. PRILOGE

IZGINJANJE IN SPREMINJANJE ŠKOTSKOGALSKEGA NAREČJA

Priznana ameriška dialektologinja Nancy C. Dorian je raziskovala škotskogalsko narečje. Ugotovila je, da se je v zadnjih 40 letih število govorcev tega narečja zelo zmanjšalo in je ponekod narečje povsem izginilo.

Škotsko galščino govorijo na vzhodni strani škotskega višavja. Narečje je v zadnjem stoletju in pol skoraj popolnoma zamrlo. Živo je le še v vasicah Brora, Golspie in Embo. Tu živijo potomci nekdanjih ribičev, ki govorijo tako angleško kot škotsko galščino.

Pred petdesetimi leti se je tamkajšnje prebivalstvo še preživljalo z ribištvom. V tistem času so bili prebivalci še poklicno izolirani. Niso pa bili jezikovni izolirani, saj so v okoliških vaseh govorili tako angleško kot škotsko galščino. Ko je Dorianova naredila prvo raziskavo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je ugotovila, da je dvojezična (galsko in angleško govoreča) manjšina postala majhna in starajoča se skupina.

Galščina kot narečje izginja, še posebej v vasicah Brora in Goldspie. Po prvi svetovni vojni, ko ribištvo ni bilo več tako dobičkonosno, se je moralo namreč prebivalstvo zaposlovati v okoliških krajih, tam pa se je sčasoma stopilo z angleško govorečimi. Tretja vas, Embo, pa je ohranila galski značaj, predvsem zato, ker se prebivalstvo še vedno ukvarja z ribištvom in ljudje ne hodijo na delo v druge kraje; tudi mladi ne odhajajo drugam. Dornanova pa v svoji raziskavi ugotavlja tudi, da je mogoče dialekt pri mlajših z nekaj truda »obuditi«, dokler ga še znajo vsaj pasivno (take govorce imenuje »polgovorci«).

VPRAŠALNIK

VPRAŠALNICA ZA DOMAČE ŽIVALI

(Povzeto po: F. Benedik: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas)

KRAJ:

GENERACIJA:

1. Kako se imenuje majhna kokoš?

2. Ksi. majhen petelin?

3. Kaj dela kokoš, da dobimo jajce?

4. Kako se oglaša, kadar znese?

5. Ksi. kokoš, ki sedi na kupu jajc?

6. Kaj dela tedaj?

7. Kako se oglaša koklja?

8. Kaj je tisto rdeče, kar ima kokoš na glavi?

9. Kaj je tisto rdeče, kar ima petelin na glavi?

10. Kaj je tisto rdeče, kar ima petelin pod glavo?

11. Kako se oglaša petelin?

12. Kaj je tisto, kar ima na nogah?

13. Kaj je tisto, kjer kokoš nese?

14. Kako kličete kokoši?

15. Kako se kliče piščeta?

16. Ksi. več kokoši skupaj?

17. Ksi. kokošji odpadek?

18. Ksi. kokošje meso?

19. Ksi. domača pernata žival, ki nese jajca in plava? (raca)

20. Ksi. samec?

21. Ksi. mladič?

22. Ksi. večja bela žival, ki daje mehko perje?

23. Ksi. samec

24. Ksi. mladič?

25 Ksi. večja črna domača ptica, ki ima pod vratom rdeč podbradek?

26. Ksi. samica?

27. Ksi. domača žival, ki daje mleko?

28. Ksi. samica?

29. Ksi. samec?

30. Ksi. mladič krave?

31. Ksi. mladič m. sp.?

32. Ksi. mladič ž. sp.?

33. Ksi. skopljen bik?

34. Ksi. krave in biki skupaj?

35. Ksi. krava, ki ne daje telet? (prid. ali sam.)

36. Kaj dela krava, da jo je treba gnati k biku?

37. Ksr. o biku (ali drugem samcu), kadar oplojuje kravo (ali drugo žival)?

38. Kaj se reče o kravi, kobili, ovci …, kakšna da je, kadar ima v sebi mladiča?

39. Kaj naredi krava, da pride tele na svet?

40. Ksr., če je tele mrtvo?

41. Kaj dela krava, s pravkar storjenim teličkom?

42. Ksi. krava, ki je prvič breja?

43. Ksi. krava, ki je prvič storila?

44. Kaj je treba delati, da se dobi od krave mleko?

45. Kaj je tisto, kjer je mleko?

46. Kaj je tisto, za kar se stiska, da teče mleko?

47. Ksi. posoda, v katero ročno molze?

48. Kaj je tisto, s čimer pokrita krava?

49. Kaj je tisto, kar ima krava na glavi?

50. Kaj je tisto, kar ima na nogah?

51. Kaj dela krava s hrano? (je, žre)

52. Ksi. kravje blato?

53. Kako se oglaša krava?

54. Ksi. več krav skupaj?

55. Imena krav

56. Ksi. kravje meso?

57. Ksi. domača delovna žival, s katero so včasih vozili in orali?

58. Ksi. samica?

59. Ksi. samec?

60. Ksi. mladič?

61. Ksi. mladič m. sp.?

62. Ksi. mladič ž. sp.?

63. Kaj dela kobila, da jo je treba gnati k žrebcu?

64. Ksi. dolga dlaka na vratu konja?

65. Ksi. grči podobna izrastlina na konjski nogi?

66. Kaj ima konj na nogi?

67. Kaj se pribije na kopito?

68. Kaj je treba narediti z njim, da ima podkve?

69. Kakšen je konj, ki ima podkev?

70. Oznake po lastnostih

71. Imena konj

72. Ksi. večje število konj skupaj?

73. Kako se oglaša konj?

74. Ksi. mrtev konj?

75. Ksi. konjsko blato?

76. Ksi. konjsko meso?

77. Ksr. konju, če želimo, da gre naprej?

78. Ksr. konju, če želimo, da se ustavi?

79. Ksi. konju podobna manjša siva žival?

80. Ksi. samica?

81. Ksi. mladič?

82. Kako se oglaša osel?

83. Ksi. konji in krave skupaj?

84. Ali spadajo pod to ime tudi prašiči ali ne?

85. Ksi. žival, ki daje volno?

86. Ksi. samec?

87. Ksi. samica?

88. Ksi. mladič?

89. Ksi. mladič m. sp.?

90. Ksi. mladič ž. sp.?

91. Kaj dela ovca, da jo je treba gnati k ovnu?

92. Kako se oglaša ovca?

93. Kako se kliče ovce?

94. Ksi. večje število ovc skupaj?

95. Ksi. ovčji odpadek?

96. Ksi. ovčje meso?

97. Ksi. ovci podobna rogata žival, ki daje precej mleka?

98. Ksi. samec koze?

99. Ksi. mladič?

100. Ksi. majhen mladič?

101. Ksi. mladič m. sp.?

102. Ksi. mladič ž. sp.?

103. Kaj dela koza, da jo je treba gnati h kozlu?

104. Kaj je tisto, kar ima koza na glavi?

105. Ksi. dlake pod brado?

106. Kako se oglaša koza?

107. Ksi. žival, ki daje mast?

108. Ksi. samec?

109. Ksi. samica?

110. Ksi. mladič?

111. Ksi. mladič m. sp.?

112. Ksi. mladič ž. sp.?

113. Kaj dela svinja, da jo je treba gnati k merjascu?

114. Kaj je treba narediti, da se iz merjasca dobi navadnega prašiča?

115. Ksi. večje število prašičev skupaj?

116. Kako se oglaša prašič?

117. Kaj je tisto, s čimer prašič rije?

118. Ksi. dlake, s katerimi je pokrit?

119. Ksi. prašičev rep?

120. Kaj se naredi s prašičem, ko je dovolj velik in debel?

121. kaj se reče, da je tisti dan pri hiši, ko se kolje?

122. Ksi. prašičje (svinjsko) meso?

123. Ksi. domača žival, ki lovi miši?

124. Ksi. samec?

125. Ksi. samica?

126. Ksi. mladič?

127. Ksi. mladič m. sp.?

128. Ksi. mladič ž. sp.?

129. Kako se oglaša maček?

130. Kako se kliče mačke?

131. Ksr. za mačka, kadar se goni?

132. Ksi. mačja noga?

133. Ksi. mačji odpadek?

134. Ksi. žival, ki varuje hišo?

135. Ksi. samec?

136. Ksi. samica?

137. Ksi. mladič?

138. Ksi. mladič m. sp.?

139. Ksi. mladič ž. sp.?

140. Kako se oglaša pes?

141. Kaj dela z zobmi?

142. Ksi. pasja noga?

143. Ksi. pasji odpadek?

144. Kaj dela psica, kadar hoče psa?

PRIMERI NAREČNIH KART