Marko Razpet
Deuje bábe
Ičica
Niue Zako'ršcam uabdílane zmíeri sa ble gaspadárnu,
ko'r sa hadil še uatrac dal s Planine zla hnagam u šúla.
To se palít je zlatila šunica u klásji bagátmu,
hitre račíe uad žajnic si lahk to uapčudouau med žíetua,
uažne snapouja u kazle z uazoui mpa kuojnska upríega;
hmál na sto'rniše zuazil sa dal gnúj za ta drugu uarajne.
Usjál sa tud jejda al aus al pa ječmen, prasú tud za káša,
síerk pa krampíer sa usadil to pa uo'rstah, de lpú j blu paglíedat,
fožau ta nisk bel uap strán, tam pa sret pa rajš rákleuc mpa šurkauc,
neč pregastú, le na usáčih tulk uo'rst ana uo'rsta fožúla.
Ki sa le íd'l učás tole ldíe, ka še ni blu krampíerje!
Smílu se ni pazabit še na prásce debíele pažríšne,
zajne nasjál sa karejne, pa pejsa n še rípa pa niuah,
umís se j pa najdla še buča mpa druje dabrúte za u riuce.
Bíerzam mpa kápsu uastálu še dast je prastuora Zako'ršcam.
Díetele tut sa usjál na usáke tulk cajta za žuina,
šil pa nar'rajš sa j u štántah pa kazlah mpa sámcah tam blizu.
Kíer pa ni jemu napráu tak u látah po'rpraunih pakritih,
tejst je pastáju za sila na nij kazlauiše po'rluožnu:
níki je stuoži zabeu not tla, prou pa uo'rst ih pamíeru,
láte po'ruíezau je najne al z drátam al pa z bo'rdauita,
dáu ih sahsep tak kot úne u štántu u kazlu ta prájmu,
najne je patle uapkládau snapouje al kár je blu tríba.
Zádna je láta nauádnu uablúžu še z díetele frišna,
tak de narjena na uiža je tá gar zasilna bla stríšca.
Žita uabilu je tice useh suort, tud uráne pažríšne,
strášla naštimal zatú sa useruot, za uadgajnet ta zgága.
Mála al neč ni uastálu uat tega da zdejšnih teh cajtau.
Usáka je bajta imí tut uo'rtičk za saláta n peto'rš'l,
tánčk, paradajs, še drabnák pa ta rdejču karejne mpa janeš,
kumare, buče, cukete pa druje stuari za ntu župa.
Čes'nk, čebula, šalotka, pa ledo'rčk, bendibje mpa drugu,
pejsa ta rdejče, ka skuhana dabra je zla za prebáua,
ruože useh suort, za po'rluožnast paruok mpa pagrebau, za u uáza.
Hren je tud dabru imít, ka ga ídu bi usák s kešna šunka,
ribat pa nejče ga ben, ko'r je tríba, ka souze nam díla.
Zrau je še čes'nk, kot práj'je, le duh se člauíka nauzáme,
kot pa klabásah smo'rdiš še tri dni, če an struok ga pahrustaš.
Z Zluomje som púp uat Kalárje udar na uastajnke uastajnkau.
Tak kot na uitš ueč na zíeunku rást gláue uabene zelene
tam u jesíen, ka ih Luogar pred zima pasíka za zribat,
tak sa uaskub'l nam uajska planinska-čeplejska to, Krajnci.
Díla ta mlad je to dabru uapráju, Zako'ršcam kamnit'm.
Uače ga puošle na Bo'rda Debíelu mpa Guopalše zlátu;
Guopala n Čo'r'nc s Planine se glíedata lahk čez dalina,
Rajdar ta bliži mu j suosed dal spadi, naš Uog'nčar zgari.
Zdílu se mu je, de uideu je kop tam sodátau ukapánih,
tele nej zdej tam Pasauc še papucau za usáka bi cína.
Fálar naríedu je Kálar bi s tem, de je sinu zaupau;
stráš'l za tice le níki trafil na Debíelmu sa Bo'rdu.
Brambe ni bene tam blu, pa še púp se j preuzíeu uad uspíha.
Splášu le trap je jelíenau ragátih n kašut zla paskačnih.
Ni šou u Stiske dal, číer je Uarísauka mál'n pagajne,
de bi prej po'ršu u Trebuša, je j kár čez Ualounca usíkau.
Zluomje, Uarísauke bistre izuíerje, bagátu j na lísu,
sa pa žuali, prou zla suortne, dabile u nem tud damuajne.
Ad'n, ka letu je hitra kot ejnkat Karánt uon z 'ne prajce,
h srejč je ušou dal u Cíerkna pauídat, ki gar se dagáje,
tak de dal spadi sa lahka se ma bel po'rštimal na bramba.
U skapc sa se ujíel napadauci, u smagoutnast pretíeran uad zlúdje.
Níki žená mpa uatrúk je ušlu gar skus Skrajnk mim Bo'rdauka,
preci skuz Míedo'rce, Brinje, Plesiše mpa Bo'rzela súnčna,
níki čeplejskih skuz Lukaue Jázne, usi gar na Škuofje.
Jejda u Lábneh pasjál na use douge sa niue zuaráne,
Šemc ih je glíedau rat cuost useh fárp, kot bi tepihe súnč'l.
Druje je Kálar pabeu use, uaraubau, pakuru use bajte,
žuina pabráu, pa use auce uatpeleu, pa kaze, pa kure.
Cíla precísje beguncau se j zbrá ga na Škuofji pad uo'rham.
Níki je šlu ih damou, ka se j furje soudáška unesla,
an raskrapil sa se not pa Nauákah mpa Daučah zaráslih.
Tist, ka sa šli dal damou, pagariše sa najd'l naruečkat,
znaua začíel sa žiulejne mpa upal u cajte bel dabre.
An pa uastál sa ga u Škuofji za zmíeri zapošen, brez usega.
Bajtne gar Raune, na Škuofji, sa dom ble ta zád'n, brezdomcam.
Gar sa pakuopan bli tel, se še douga blu j uidet graboue.
Uide paglihau ih je, de z mašina je luoži gar síku.
Grápa skus Skrajnk je uad zlúdje: u suš nima uade uabene,
ko'r se pa ulije, naráse, de j Rajda u nauárnast dal spadi.
Kajt pa je uade preteklu, de s Skrajnka uaznik sa urihtal,
gar da Uačánca, na Uoušje, u Rupe, u Brinje n Plesiše.
(C) Copyright (2005): dr. Marko Razpet.