Začetki cerkljanske Laufarije so v dobršnem delu še danes zaviti v temo. Redki spomini in nekaj ohranjenega izročila sicer sega v čas pred prvo svetovno vojno, vendar je zbrano gradivo tako pomanjkljivo in v marsičem preinterpretirano, da ne daje prave osnove za resnejšo etnološko sintezo. Posamezni dokumenti, na katere se sklicujejo sicer maloštevilni raziskovalci začetkov te zanimive pustne »igre« v Cerknem pa izvirajo šele iz časa med obema vojnama. Iz njih se da razbrati predvsem prizadevanja posameznikov, da bi se ta nekoč živa tradicija, ki je bila na Primorskem zadušena in skorajda pozabljena, spet obnovila. Prav to obdobje zgodovine Laufarije je imenitno obdelal cerkljanski rojak Štefan Rutar, ki je uspel zbrati goro gradiva še iz časov pred njeno uradno obnovitvijo pred natanko 50 leti (1956) in ga tudi interpretirati. S svojo raziskavo je postavil na pravo mesto marsikateri manjkajoči kamen v mozaiku tega danes na Slovenskem mogoče najbolj »sklenjenega« pustovanja, z zbranim fotografskim in dokumentarnim materialom pa omogočil delo še generacijam raziskovalcev, ki se bodo z Laufarijo tako ali drugače srečevali tudi v bodoče.

Mag. Igor Cvetko,
kustos za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju