Pleteršnikov slovensko-nemški slovar in Cerkljanska

Dr. Marko Razpet - 2007

Maks Pleteršnik je bil pomemben slovenski jezikoslovec in leksikograf. Rodil se je 3. decembra leta 1840 v Pišecah. Sestavil je znameniti slovensko-nemški slovar (1871 strani, 102.522 iztočnic), ki je izšel v dveh delih, in sicer leta 1894 in 1895. Umrl je 13. septembra leta 1923. Leta 2005 je pri Založbi ZRC izšla transliterirana verzija (namesto gotice je uporabljena latinica) njegovega slovarja, v knjižnji obliki in na zgoščenki.

Za Cerkljane bo gotovo zanimiva ugotovitev, da je v Pleteršnikovem slovarju zapisanih tudi nekaj besed, ki so se pred letom 1900 še uporabljale na Cerkljanskem in so bile za tamkajšnje vasi unikatne. Nekatere pa so bile znane tudi drugje, toda v drugačnem pomenu, druge so v rabi še danes, precej pa je takih, ki so ohranjene samo še v Pleteršnikovem slovarju. Avtor v glavnem navaja Mateja Cigaleta, Karla Štreklja in Baudouina de Courtenayja kot može, ki so mu posredovali cerkljanske besede.

Neverjetno, koliko besed za različne vrste hrušk so pred več kot 100 leti imeli v Šebreljah: brenka, bržnjakovka, čebulica, črmnelka, debelka, dolgorepka, gobovka, gostnica, ječmenčnica, kovačevka, krivorepka, krvojnica, masornica, obrunkarica, pšeničnica, rdečka, ruska, šupljenka. Nekoliko manj pa za vrste jabolk: budina, drobivka, klenka, mohorka, poljubinka, širokulja, trdilka.

Kot besede cerkljanskega izvora najdemo v Pleteršnikovem slovarju še:

bešter - bister, živahen;
bic - Schaffskopf, ovčja glava (kletvica);
ciba - pol jedrca orehovega jedra;
izguba - človek, ki ne ve, kaj storiti in si ne zna pomagati;
klafuta - slab klobuk;
klešč - rogač, vrsta hrošča;
količ - kol pri košu, okrog katerega gredo vitre;
kurec - kokošji gnoj;
lahnak - lehnjak;
lajden - stranišče;
latati - pritrjevati late;
ležanec - podboj;
listnik - koš za listje;
luber - mlinski kamen;
meja - gozd;
mulica - krvavica;
meželj - vozel;
polovnica - mera 8 bokalov;
pravica - certifikat, licenca;
predomisliti - spremeniti namero, spomniti se nečesa drugega;
sluga - polž brez hišice;
škurta - iz lubja pletena košarica;
šparobek - parobek, štor;
štafla - stopnica;
tilec, tilek - tilnik;
tulec - tepec, neotesanec;
tulje - grobo predivo, pri mikanju odpadli lan, odpadne lanene otre;
tuljeva preja - slaba preja;
valjuckati - valiti, valjati;
vinkla - miza za mesenje testa;
volček - majhen volk;
vrholica, vrholika - kobulnica;
vrhovec - zgornji vratni tram;
vrnica - prvo seno na travniku;
vserod - povsod;
zadeven - tisti, dotičen;
zagrabek - skupaj nagrabljeno seno pri sušenju v senožeti;
zaguljek - žulj;
zdič - vzvišen obpečni stol;
žimavica - deska s pritrjenimi zankami iz žime za lov ptic;

Najdemo celo nekaj novaških besed:

brstnik - leščarka; vrsta divje kure;
smrdečica - stonoga;
žužur - hrošč slaninar;

Kot tipične otaleške besede so navedene:

koza - enostranski pokriti kozolec;
kozlovišče - enostranski pokriti kozolec;
loputnik - glasnež, kdor veliko in glasno besediči;
mečilnik - kraj, kjer se odlaga sadje;
pasti - pasti (tatvine osumljenega človeka);
počkati - bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami;
zavabiti - skuhati, prekuhati;

Kot kaže, so Ravnjani prispevali besedo

krempelj - krplja; krplje - naprava za hojo po snegu.

Pleteršnikov slovar ima tudi besedo tančnik, kar pomeni vrsto graha. Torej ni čudno, če smo nekoč uporabljali na Cerkljanskem besedo tančk za grah, ne glede na vrsto. Narečna beseda tančk, ki se sliši nekoliko otročja in bi človek zanjo sklepal, da pride od narečnega glagola tajnkat, kar pomeni valiti se, kotaliti se, kar se z grahom res rado dogaja, je torej kot tančnik zares obstajala in tako ali drugače zašla na Cerkljansko.

Morda ime prelaza Vrhulce pride ravno iz imena rastline vrholica, vrholika.

[ Na cerkljansko narečno stran | Marko | Maks Pleteršnik]

Morebitne napake mi lahko sporočite pa elektronski pošti na naslov: Marko.Razpet[afna]guest.arnes.si