Uačánčeua hiša u Planin

Marko Razpet, 2004

Uačánčeua hiša u Planin po'r Cíerknam je učás nasila numara 59, pa ta drujmu suetounmu klajnu pa 35. Imíe Po'r Uačáncu j dabila pa ta prouih ldíeh, ka sa žuíl tam gar n sa se pisál Uačánc (Očanc), kár sa saje cajte, pad rajnka Austo'rje, zapisál Ozhanz, duko'r nisa muodr mažíe pagruntal klukc za pisajne čo'rk č, š mpa ž. Uačánci sa narprej stanuál u Planin Po'r Cuornu u Rižah. Ta prej gaspadár s priimkam Uačánc, ka j upisan Po'r Cuornu, je Uačánc Iuan, rajen u ist hiš (numara 29). Padatki, ka se ih da stoknt u crklajnščmu fáraužu, sa:

Očanc Ivanroj. 6. 6. 1779umrl 4. 4. 1866
Mesg Marjetaroj. 1781 umrla 24. 3. 1840
Marija roj. 30. 5. 1807 poročena k Markušu
Marija roj. 11. 7. 1811 umrla 4. 4. 1843
Matej roj. 1. 9. 1813 ?
Luka roj. 15. 8. 1820 ?
Mihael roj. 17. 9. 1823 umrl 17. 4. 1892

Očanc Mihaelroj. 17. 9. 1823 umrl 17. 4. 1892
Brelih Nežaroj. 28. 12. 1826 iz Oslice, umrla 15. 2. 1861
Anton roj. 7. 1. 1846 umrl 5. 8. 1854
Ana roj. 8. 7. 1849 umrla 21. 8. 1850
Lovrenc roj. 4. 8. 1853 umrl 18. 8. 1854
Matija roj. 24. 2. 1857 ?
Marija roj. 22. 9. 1860 umrla 7. 4. 1861

Ejnkat med lítam 1857 mpa 1860 sa se preselil u hiša Planina 59, tu se práj h Uačáncu. H Cuornu pa sa po'ršl naj ldíe: Primožič Janez, Štefkau s Planine, mpa Marija, rajena Obed.

H Uačáncu se j preseliu tut ta star uače Iuan, rajen líta 1779, ka pa j užiuau stárast u ta naj hiš le kešnih 6 al 8 lít. Negov sin Luka pa je j uad Uačánca pamoknu čedal u To'rst, číer se j uaženu.

Mo'rbit je pa mama Níeža po'rnesla h hiš za duota an suít, ka j spádau pad Luošku gaspastua, kot pričaje stari papíeri na katástru. Či j tú blu, pa bo tríba še uon zbozgat.

Gaspadár po'r Uačáncu je bi Miha, ka se j še ejnkat uaženu, n tú z Bárbara Cuetici, mo'rbit Suetik s hiše numara 32 (ta hiša j pagarí, stá pa j med Mo'rtuičarjem mpa Mehajnam u Planin. Miha mpa Bárbara sta imí uatrače:

Očanc Mihael roj. 17. 9. 1823 umrl 17. 4. 1892
Cveticij Barbararoj. 30. 9. 1833 umrla 15. 2. 1906
Jurij roj. 16. 4. 1863 umrl 25. 9. 1930
Katarina roj. 2. 11. 1866 umrla 13. 12. 1936
Ana roj. 10. 7. 1872 umrla 7. 11. 1874
Jera roj. 7. 2. 1876 umrla 9. 1. 1917

Naua gaspadine Po'r Uačáncu u Planin je patle ráta Jera, ka se j paračila 7. 11. 1904 z Urbánam Príezlnam, rajenm 23. 5. 1876 u Crklajnščmu Uo'rhu 197, Po'r Petru, danc Po'r Lujzetu, Padlaniše 47. Imí sta duá uatraka.

Očanc Jera roj. 7. 2. 1876 umrla 9. 1. 1917
Prezelj Urban roj. 23. 5. 1876 ?
Jakob roj. 17. 7. 1906 1982
Ivan roj. 30. 4. 1909 ?

Usi sa se uatselil u Crklajnšč Uo'rh 111, Na Rauán, číer je umo'rla Jera. Uačánčeua hiša pa je uzíe pat stríha držina Respet. Priimk Respet pa sa šribari pa pisárnah mpa šúlah s cajtam prepeštál u Razpet. Ntu Amerik pa ga je ldíem le rátalu uahranit.

Mo'rbit je bi Urbán tejst, ka se j tak báu žuit gar Po'r Uačáncu, nčeš de se lahka an uelk kámn usák cajt po'rtajnka dal s Plazou. Prajl sa tut, de j hadu čegar z metram míert, kulk se j an ruop tam gar že ki premoknu. Zatú je rajš use ukop predáu n je pamoknu čegar Na Rauán. Meje tam u gráp gar nat Skrajnkam pa ni predau, taku de sa še u majmu cajtu hadil h Uačáncu uedrit al pa se má pagrít, ka sa golcal tam. Tist mej sma medruj djál Jurčkaua meje. Na uím, a zarad jurčkau, ka sa radi rásl tam, al zarad Jurje Uačánca, ka j bi púp uat Miha.

Tú se práj, h Uačáncu sta po'ršla žuít Iuan Respet mpa Marija Galuob. Iuan je bi dama u Lábnah, Na Mušu, sin Antuona mpa Marjáne, rajene Peternel. Marija, rajena Goluob, je bla dama u Garjeh, pa damaču U Šipju. Na Mušu se j naselila držina Kasmáč, Iuanaj stárši, tú se práj Antuon mpa Marjána Peternel, pa sa se z držina preselil h Klabousu u Lábnah.

Uačánčeu grunt je kupu Iuan, múj ta star uače, še pat cesárjem Francam Júžafam. Som je šlišau tut an kanc suetá tam u Marinkauš, ka ga j pa ta nau gaspadár že predáu. Kár je suetá blizu hiše mpa če uakúl níe, recima Uoušje, ni sám z anga kuosa. Pasep sa Rupe, Brinje mpa meje, kár pamín, de j tríba jet pa patíh čez drujih suít, de se číe pride. Na tá uiža se Uačánc konfiná z Ratoužajm, Luogarjejm, Bajtnm, Rajdarščm, Raunajnščm, Primažajm, Gričarjejm, Nakančnm, Ando'rjačejm, Míedrščm, Gabo'rčejm, Kauačejm mpa Cegalíetajm, gar u mej pa še z Lukajm, Nauinčejm n Suetikajm. Upam, de nisn kešnga spustu. Tam u Marinkauš sa bli sasídi Dalejnčeušk, Uo'rhoucau Pepi mpa Ueronika, Marinkauc, gar uad zgari pa adn som z Nauákau, na uim ueč kadu.

Zraun hiše stai štála, prot Zašurkajc pa še suisu. U štál sma učás imíl da tri gláue žuine, u suenáku pa da duá kocka.

Za Uačánčejm gričam, uat kuodo'r se u lipmu uremíenu uit uon če u Kuojca, je an kanc suetá čedaluon u grápa, ka sma mu djál U Katlu. Če uakúl griča se pride da stedenca, číer sma tačil dabra uada, duko'r nisa nardil boča gar u Brini. Še nmá naprej, pa prideš če da bujnkarje, ka ma uablika patkejce, ka j bi narjen za planinšč rudnik. Jám sta bli duí, ana uat teh pat Primažejm traunkam. Ta druga jáma j bla pa ga uiši n skúzne se j po'ršlu na krajnska strán, če h Šmičkarju.

Uat to sn jest hadu u Cíerkna u šúla. Kár štíer líta me j učila Cinkaua Uida. Paglejte, kulk nas je blu u trejčmu razríedu! U šestmu razríedu! nas je dabiu pa Masuornkau Uiktor u račíe. U sedm'mu razríedu sma se ga pa že kár po'ruádl.

Čudnga ni neč, če j ta mláda Raunajnka ko'rstila nehn ser pa Uačáncu.

Foto:
A. Razpet, M. Razpet,
Š. Rutar, V. Tavčar