Index locorum perennium

Seznam večnih krajev

V nastajanju

LOCUS PERENNIS
diligentissime cum libella librationis
quae est in Austria et Hungaria confecta
cum mensura graduum meridionalium
et parallelorum quam Europeam vocant.
Erectum MDCCCLXXVIII.
Renovatum MDCCCXC.

STALNA TOČKA
skrbnega niveliranja na Austo-Ogrskem,
dobljena s stopinjsko meritvijo
poldnevnikov in vzporednikov,
kateri pravimo evropska.
Postavljena leta MDCCCLXXVIII.
Obnovljena leta MDCCCXC.

Slovenija; FR postavljen leta 1878; 295,5644 m.

Romunija; FR postavljen leta 1887;360,0558 m.

Zahodna Ukrajina; FR postavljen leta 1887; 367,6820 m.

Slovaška; FR postavljen leta 1888; 371,0933 m.

Madžarska; FR postavljen leta 1888; 173,6901 m.

Južna Češka; FR postavljen leta 1889; 565,2065 m.

Južna Tirolska; FR postavljen leta 1889; 736,4520 m.

V metrih je izražena višina FR (ob prvotni postavitvi) nad gladino Jadrana.

V Sloveniji stoji locus perennis na 15,3 km
železniške proge Maribor-Dravograd pri Rušah,
in sicer na amfibolskem skrilavcu. Kraj sta
24. aprila 2009 obiskala Igor in Simon Pirc
ter prispevala fotografije.

Na Avstro-Ogrskem so njega dni postavili
7 takih obeležij, enega tudi v Sloveniji.
Prosimo vse, ki o tem vedo kaj več,da se
oglasijo na naslov:

V geodeziji je locus perennis dandanes fundamentalni reper (FR).
Beseda reper pride iz francoske besede repère, kar pomeni znak, orientacijska točka.

Bratje Pirc, Simon, Nikolaj in Igor, so se 7. julija 2009 podali na pot v današnjo zahodno Ukrajino, in sicer po sledeh svojega deda,
ki se je kot avstro-ogrski častnik bojeval v tistih krajih in vestno pisal dnevnik. Spotoma pa so srčni bratje obiskali še FR na Madžarskem,
v Ukrajini in na Slovaškem ter za pričujoče spletišče prispevali fotografije. Septembra 2009 je Igor prispeval še fotografije češkega FR.

Češka, ob cesti med mestoma České Budějovice in Lišov: [1] , [2] , [3] , [4] , [5] .

Madžarska, pri vasi Nadap v županiji Fejér, ki ima za sedež mesto Székesfehérvár: [1] , [2] , [3] .

Slovaška, v soteski reke Váh, blizu predorov Strečno, ob cesti Vrútky - Žilina: [1] , [2] , [3] , [4] , [5] .

Slovenija, v dolini reke Drava, nekaj km od Ruš proti Dravogradu: [1] , [2] , [3] , [4] .

Ukrajina, pri mestu Rahiv v Zakarpatski oblasti, Rahivski rajon: [1] , [2] , [3] , [4] , [5] , [6] , [7] , [8] .

Po ogledu slike zapirajte za sabo okenca !

Hvala!

Locus perennis imajo nekateri za geografsko središče Evrope.

Samostalnik locus, loci (gen), v množini loci, pa tudi loca, locorum (gen), je latinski in pomeni:

  1. mesto, kraj, selo, prostor v stanovanju;
  2. mesto, čin, ugled, stan, rod, mesto v knjigi;
  3. doba, priložnost, okoliščina, stanje.

Pridevnik perennis (f,m), perenne (n), je latinski in pomeni:

  1. leten, enoleten;
  2. trajen, neprestan, stalen.
Uporabljajo se tudi stalne besedne zveze, na primer:
  1. Loco citato, na navedenem mestu, kratica L.c.
  2. Loco dolenti, na bolečem mestu.
  3. Loco laudato, na navedenem, priporočenem mestu.
  4. Locum tenens, namestnik.
  5. Locum virtus habet inter astra, zaslužno mesto ima med zvezdami.
  6. Locus amoenus, literarno mesto idile.
  7. Locus classicus, vzorni, dokazilni odlomek; dokazilno mesto.
  8. Locus enim est principum generationis rerum, kajti kraj je začetek reči.
  9. Locus fixus, stalno mesto.
  10. Locus communis, obrabljen, vsakdanji izraz.
  11. Locus delicti, kraj kaznivega dejanja.
  12. Locus desperatus, obupno nerazpoznaven odlomek.
  13. Locus in quo, vprašanje kraja.
  14. Locus minoris resistentiae, kraj manjšega odpora.
  15. Locus poenitentiae, kraj pokore, kesanja.
  16. Locus regit actum, pravno pravilo, ko je dejanje podrejeno kraju, kjer se razpravlja.
  17. Locus sigilli, mesto pečata, kratica L.s.
  18. Locus standi, priznano mesto v družbi.
  19. Locus superior, govorniški oder.
  20. Locus tacentia, podzemlje.

Zahvaljujem se g. Igorju Pircu, ki me je opomnil v tovrstno tematiko.

M. Razpet