Današnji datum

Avtor ideje in JavaScripta: Giuseppe Frappa,

Klasični licej J. Stellini, Videm, Italija.

Z avtorjevo privolitvijo priredil in dopolnil: Marko Razpet.

A . D . X . KAL . MAI .

ANNO . MMXXV . POST . CHR . N  . VEL .  MMDCCLXXVIII . AB . URBE . CONDITA

Hodie dies Martis est.

Takole bi namreč v antičnem Rimu označili današnji datum, ki je

torek, 22. april 2025.

Seveda je oznaka relativna, saj ni treba pisati datuma ravno po Kristusovem rojstvu (post Christum natum), lahko ga namreč tudi po vsakem drugem pomembnem dogodku, recimo po ustanovitvi Rima (ab urbe condita). V antičnem Rimu so šteli leta tudi po tem, katera konzula sta takrat vodila večno mesto. Morda se tako datiranje zdi komu zapleteno. Mar res? Kmalu ugotovimo, da je tak način bil za Rimljane kar pripraven. Rimske številke so jim povedale, koliko dni je še do začetka naslednjega stalnega dneva, to je kalend, non in id (Kalendae, Nonae, Idus). Dan so šteli od polnoči do naslednje polnoči.

S Cezarjevo reformo koledarja, s katero je postalo vsako četrto leto prestopno (annus intercalaris), ima februar v navadnih letih 28, v prestopnih pa 29 dni. V prestopnih letih je vrinjeni dan po mnenju nekaterih 24. februar, po mnenju drugih pa 25. ali celo 29. februar. Tako je v vsakem primeru 24. februar ante diem sextum Kalendas Martias, 25. februar pa je bil v prestopnih letih ante diem bis sextum Kalendas Martias. S tem so ohranili običajno rimsko štetje preostalih februarskih dni. Zadnji februar je bil vsako leto pridie Kalendas Martias, predzadnji ante diem tertium Kalendas Martias, predpredzadnji ante diem quartum Kalendas Martias itd. Zaradi vsega tega so začeli imenovati prestopno leto annus bisextus ali annus bisextilis in ta vpliv se je v romanskih jezikih ohranil do današnjih dni.

Spremljajoče značke leta 2025 v gregorijanskem koledarju:

navadno leto

sončni krog=18

rimsko število=3

zlato število=12

nedeljska črka=E

epakta=*

Za vsako leto so značilni tudi premakljivi prazniki.