Dr. Viktor Volčjak in cerkljansko narečje

Dr. Viktor Volčjak je med drugo svetovno vojno tudi deloval v Franji in seveda imel pristne stike z lokalnimi prebivalci. Očitno se mu je zdelo naše narečje dovolj zanimivo, saj je v svojih spominih zapisal tudi nekaj narečnih stavkov.

Nekega dne je bila njegova naloga, da se odpelje na motorju iz Dolenje Trebuše prek Želina in Cerknega v Franjo operirat težkega ranjenca. Na Reki so ga ženske, ki so delale na polju, skušale posvariti, da vozi spredaj po cesti nemška kolona. Toda zadaj je priropotal še zaščitni tank in doktor ni razmišljal, ampak je vozil naprej. Tako je naneslo, da se je moral voziti s svojo veliko zdravniško torbo sredi te kolone, ki se je ravno vračala v Idrijo, potem ko je bila na Grahovem v Baški grapi predala železnici tovor živega srebra. Na Želinu so Nemci nadaljevali pot proti Idriji, on pa je zavil proti Cerknemu in se je ustavil šele v Logu v Dolenjih Novakih. Tam sta ga sprejela Katarina in Metod Mlakar. Katarina mu je rekla:

"Hadú zdílan ste uidet. Jelte, de bi an pažíerk žgajne?"

Po operaciji v Franji se je doktor peljal nazaj v Dolenjo Trebušo. Na Reki se je ustavil in srečal z ženskami in otroki. Slednje je skromno obdaril s čokoladami, ki so jih bili zavezniki odvrgli s padali, neko nosečnico pa s cucljem. Nato se je oglasila najzgovornejša:

"Ui ste pa an čudn partezán, imate čo'rna bráda, úoste se z matúorjem u nímšk kalúon. Zdej nam pa še šejnke dajete, ka ih ni 'nkúod'or za dabit."

[ Nazaj ]