Prou guišna ste že ki slišal uat partizajnske bolnice Franje u Pásicah po'r Cíerknam. Ki pa sa tele Pásice mpa zaki sa u neh partizáni nardil bolnica, pa le mála kešn uí. Zatú j tríba uat neh níki pauídat.

Pásice sa ana uoska mpa glabaka grápa met ta Ueličm mpa ta Málm Niučam blizu uasi Nauáče. Pa tel gráp teče patak Čerinšca dal u Cíerknca. Za ta grápa sa učás uídl samu damačini, u Cíerknam pa skara uabedn ne. Je pa bi pret ta proua suetouna uojska an štedent, ka j rat hadu pa gričah mpa tud louc je bi. Ka j ajnkat šou taku na lou, je zašou tud ga u tista grápa. Ka pa ni jemu s sába uabenga uaruodje, de b lahka plízau čes sto'rme skále, se j uadluoču, de u po'ršu druj dán mpa de se u má búlš po'rštimau za táku díla. Prídn se j pa díla latu, se j uaglásu po'r anmu kmíetu, ka j jemu hiša prou blizu tiste grápe. Uat nega j zuídeu, de tist gráp praj'je ldíe Pásice. U grápa pa de na gre uabedn člauk, ka praj'je ldíe, de ima u ne hudič ta mláde. Tu j patle slišau tist štedent tud uat drujih ldi tam uakúl. Tist kmet pa ni ueríeu táčm číenčam. Tu j tist štedent hmálu spruobau. Ka j lízu čegar pa gráp, je uatkreu ana uelika jáma, u ne pa usa po'rpraua za kuhajne žgajne. Štedentu se j bo'rš pasuetilu, za ki se gre. Kmet je kuhau žgajne u katrabant; tú j blu pa struogu prepauídanu. Zatú j kmet uštimau saje kuharíe u tist gráp, ka j bi guišn, de ga financi nauda dabil. Ldíem se j pa logau, de sa u gráp hudiči n de ni za hadit tam uakúl.

U anmu drujmu mest je patle tist štedent zgríebu uon š šudra nastaulen želízn skapc, ka j bi namejnen gamsam. Tist štedent je patle šou nazáj dal h tistmu kmíetu n mu j pauídau, ki j najdu. Kar se tiče prepauídanga kuhajne žgajne, ni kmet neč tajiu, tajiu pa je, de bi nastauleu skapce gamsam. Štedent je pa patíegnu uon z rugzaka skapc n djau, de ga u uzíeu s sába, če ni ngou. Ka j mislu že jet skuz uráta s skapcam u rugzaku, je kmet djau prou na glás: "Gaspút, le neste ga, se znám drujga nardit." Ka j štedent tú slišau, je zlíku skapc uon z rugzaka n ga mu dáu nazáj. Pauídau mu j pa uabanm, kaku go'rdú je, kar pačejne n kulk žuáu, ujíeta u táku želízje, preto'rpi, prídn je louc najde. Kmet je nazádne po'rznau, de j use tú rís n de tega nau ueč pačíeu. Štedent mu j pa uablubu, de nau nkuodo'r práju, ki j najdu u Pásicah.

Štedentu sa se Pásice taku lípe zdíle, de j sklenu, de ih bo čest prejeskau mpa naríedu uajne puot, taku de ih boda lahku hadil glíedat tud druj ldíe. Tist štedent je do'ržau besída. Usáče pačitnce je panucau za tú, de j nadelouau puot mpa klesau štapníe u skále. Ka j bla puot narjena, je uabjeskalu Pásice pouhnu ldi. Še uad do'rguot sa ih hadil glíedat. Ka se j začíe ta proua suetouna uojska, se pa za Pásice ni uabedn ueč zmínu. Hmalu sa ble čest pazáblene. Uastále sa samu u skále usíkane štapníe mpa štejnge. U táčm stánu sa ih met ta druga suetuona uojska najdl partizáni. Ka sa uidl, kaku j grápa skrita mpa že uad naráue zauáruana, sa u ne nardil bolnica, číer sa se patle zrajl rajnen partizáni da uasuabaditue. Bolnic sa dál imíe Franja; tú pa zatú, ka j blu ta glaun dúhtarc u bolnic imíe Franja.

Pauída: prof. Slauica Bric Makuc. Napisanu pa tuonskmu zapisu.

Literatura: dr. Tine Logar: Slovenska narečja, zbirka Cicero, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.