Vasilij Aleksejevič Bogorodicki in cerkljansko narečje

Dr. Marko Razpet - 2007

Vasilij Aleksejevič Bogorodicki je v januarja leta 1905 v znanstvenih zapiskih Univerze v Kazanu objavil prispevek, v katerem primerja blejsko in cerkljansko narečje. Primere za blejsko narečje si je pridobil sam na terenu, za cerkljansko pa si jih je izposodil pri svojem učitelju Baudouinu de Courtenayju. Torej je cerkljansko narečje počaščeno s tem, da je njega dni pritegnilo precejšnjo pozornost velikih jezikoslovcev.

Bogorodicki v opombi pod črto pojasnjuje, kje je Bled. Omenja tudi tamkajšnji turizem in gospoda Riklija ter pove, da je Lesce-Bled železniška postaja za Bled. Takrat je tam pisalo po nemško: Lees-Veldes. Nima pa prav, ko zapiše, da to pomeni Blejski gozd. Zavedla ga je najbrž beseda "Lees", kar je bilo v nemščini "Lesce". Po Bezlaju sicer res "Lesce" pride od pomanjševalnice besede "les" v smislu "gozd". Tudi Cerkljani so v tistih časih prirejali izlete ter romanja na Bled in Brezje.

Delo je napisano, kar takoj opazimo, še v stari ruščini, ki je dobila nova pravopisna pravila leta 1917. Do takrat so Rusi uporabljali v svoji cirilici še črke (znameniti "jat") in pogosteje trdi znak kakor danes. Značilno je tudi pridevniško obrazilo namesto današnjega v rodilniku ednine.

Ko prebiramo primere tipičnih cerkljanskih besed, vidimo, da se v 100 letih niso kaj dosti spremenile. Pes je bil tudi takrat pos, nič je bil neč, prst se je reklo porst itd. Naj vas v originalnem ruskem besedilu preveč ne motijo fonetični znaki.

Kdo je bil Bogorodicki? Vasilij Aleksejevič Bogorodicki, eden največjih ruskih jezikoslovcev, se je rodil v duhovniški družini 7. aprila (po julijanskem koledarju) oziroma 19. aprila (po gregorijanskem koledarju) leta 1857 v Carevokokšajsku v okraju Joškar-Ola severno od Kazana. Od leta 1868 je obiskoval gimnazijo v Kazanu, v letih 1876-1880 pa je študiral na Zgodovinsko-filološki fakulteti na Univerzi v Kazanu. Leta 1884 je obranil magistrsko disertacijo in postal docent. Leta 1888 je obranil doktorsko disertacijo in postal izredni in leta 1893 redni profesor primerjalne filologije na Univerzi v Kazanu. Od leta 1905 je bil član Pariškega lingvističnega društva, od 1915 je bil dopisni član Akademije znanosti v Sankt Petersburgu, od 1917 dopisni član Ruske Akademije znanosti in od 1925 dopisni član Akademije znanosti ZSSR. Bil je predstavnik kazanske jezikovne šole. Deloval je na področju splošnega jezikoslovja, fonetike, dialektologije, primerjalno-zgodovinske slovnice indoevropskih jezikov, ruskega, tatarskega in turškega jezika ter sanskrta. Ustanovil je prvi eksperimentalni fonološki laboratorij v Rusiji. Po oktobrski revoluciji je predaval na Pedagoškem inštitutu v Kazanu. Umrl je 23. decembra 1941 v Kazanu.

[ Bogorodicki | Na cerkljansko narečno stran | Marko ]

Morebitne napake mi lahko sporočite pa elektronski pošti na naslov: Marko.Razpetafnaguest.arnes.si