NAVODILA ZA PISANJE FILOZOFSKEGA SEMINARJA

Pisni filozofski seminar naj bo dolg od 5 do 7 strani (če predavatelj ne zahteva drugače). Zavedaj se, da pišeš za filozofsko občinstvo - za splošno informirane in zainteresirane, ki pa niso strokovnjaki za dano temo (za svoje kolege). Njim MORA biti jasno, o čem govoriš. STIL pisanja naj bo zato jasen in enostaven, vsi zapleteni pojmi naj bodo posebej pojasnjeni. Ne sme biti neskladij, razvlečenosti, delov, ki jih ti sam(a) ne razumeš. Pojasni vse termine, uporabljaj definicije, porazlikovanja, analizo (nujni in zadostni pogoji), protiprimere, miselne poskuse in analogije ...

NASLOV naj ne bo nevtralen in preširok (NE: "Problem svobode" ampak, recimo "Razumevanje svobode pri kompatibilistih").

V UVODNEM odstavku naj bo tvoja osrednja teza in očrt točk, ki jih boš obdelal(a). Predstavi, zakaj naj bi tvoje pisanje sploh kogarkoli zanimalo. V čem je problem, s katerim vprašanjem se ukvarjaš, v čem je spor ali intelektualni izziv, na katerega skušaš odgovoriti ali s katerim se ukvarja avtor, ki ga obravnavaš? Navedi, kaj je tvoj cilj, kaj so glavne teze in kaj bo glavni sklep tvojega pisanja. Posebej opozori, v čem bo TVOJ prispevek. Morda boš jasno predstavil(a) razumevanje nekega filozofskega pojma ali problema. Morda boš uporabil(a) teorijo (stališče, tezo) na novem področju. Morda boš opozoril(a) na neko nejasnost ali uvedel(a) novo pojmovno razlikovanje. Morda boš odkril(a) kak nov primer ali novo analogijo in s tem tisto, kar je že znano, povedal(a) na nov način. Morda boš poiskal(a) protiprimer kakšni posplošitvi ali pa opozoril(a) na sporne predpostavke in nesprejemljive posledice stališča, v katerega te prepričuje avtor, ki ga obravnavaš.

V INTERPRETATIVNI nalogi moraš dokazati, da predpisano temo ali članek RAZUMEŠ, da poznaš PROBLEM, ki je vodil avtorja v razmišljanju, razloge ZA stališče (tezo) in PROTI njemu, ter da znaš o temi samostojno razmišljati. Torej znaš prepoznati tudi predpostavke in posledice obravnavanega stališča. Zato vedno presodi, ali se TEBI zdijo obravnavna stališča prepričljiva (zakaj da/ne)? Izoblikuj si neko mnenje o problemu, s katerim se ukvarjaš in v skladu z njim oceni, podpri ali zavrži stališče, ki ga obravnavaš.

RAZUMEVANJE nekega avtorja dokažeš tako, da navedeš njegove glavne teze in stališča, ki jih urediš in organiziraš, poveš z drugimi besedami. Tvoje delo mora vsebovati pojasnilo ključnih POJMOV. Kadar kritično obravnavaš nekega avtorja, so posebej pomembna naslednja vprašanja: (i) ali so problematični pojmi definirani?; (ii) ali so navedeni primeri za dano tezo (teorijo)? (iii) kdo je glavni NASPROTNIK avtorja? Kaj bi ta trdil? Vedno upoštevaj naslednje:

 Filozofija je način razmišljanja, v katerem se vedno zavedamo alternativ. (W.James).

Svoje znanje o ARGUMENTACIJI uporabi pri naslednjih vprašanjih. Če obravnavaš članek nekega filozofa - kako zagovarja svoja stališča? Zakaj naj bi mu verjeli? Ali so njegovi argumenti dobri? Ali so premise resnične? Kaj predpostavlja? Kaj so posledice, ali so sprejemljive? Če pa sam(a) razvijaš argument za neko stališče ali tezo, potem zgradi najboljši možen argument za svojo tezo (prim. ARGUMENATATIVNI esej).

Osnovna SHEMA naloge je lahko: (i) potrditev ali zanikanje neke teze; (ii) prikaz in razčlenitev stališča, problema, teze, teorije ...; (iii) primerjava teorij; (iv) kritika ene od teorij, enega argumenta; (v) obramba teorije ali argumenta pred neupravičeno kritiko. Najbolj enostavna realizacija te sheme je ARGUMENTATIVNI esej, v katerem predstaviš neko tezo, ki jo v nalogi braniš. Argumentativni esej ima zelo enostavno obliko: (i) povej, kaj boš storil; (ii) stori to; (iii) na koncu povej, kaj si naredil. Postopek pa je:

1. Izberi si TEMO naloge.
2. Pomoč: začneš lahko tako, da napišeš, kaj sam(a) meniš o temi, ki te zanima (ali jo moraš obdelati) in potem začneš s prebiranjem literature. Oblikuj neko svoje stališče in raziskuj, kdo podpira tvojo tezo, kdo ji nasprotuje, kdo jo je bolje oblikoval, kdo ima (po tvojem mnenju) napačno mnenje o njej ...
3. Oblikuj TEZO, ki jo boš zagovarjal(a), v obliki trdilnega stavka (bolj natančna ko je, boljše je). V razdelavi teze (glede na dano temo):
4.  
   1. Označi splošno temo (filozofski problem) razprave.
   2. Navedi motiv - zakaj je teza pomembna ali zanimiva, na kateri problem odgovarja.
   3. Kaj so filozofi rekli o tej temi - kdo je imel podobno stališče, kdo je imel drugačno stališče.
   4. Navedi, kaj boš predpostavil(a).
5. Navedi RAZLOGE za tezo.
6.  
   1. Razlogi so premise v tvojem argumentu, zato jih najprej opiši.
   2. Navedi pojme, ki so uporabljeni v tehničnem smislu ali tiste, ki so dvoumni. Pojasni z definicijami vse ključne izraze.
   3. Označi, zakaj tvoj sklep (teza) sledi (zakaj misliš, da je argument dober).
7. Pokaži, da so razlogi UTEMELJENI.
8.  
   1. Navedi podporo za premise in pojasni pomen izrazov, ki so ključni za tvoje premise.
   2. Upoštevaj intuicije bralca - navedi primere, ilustracije, dodatno podporo za resnico premis.
9. Upoštevaj možne UGOVORE.
10.  
    1. Navedi razloge, ki so jih filozofi dejansko navajali kot ugovor tvojemu stališču.
    2. Navedi razloge, ki se jih spomniš.
    3. Odgovori na te razloge.
11. Na koncu navedi REZULTAT svojega dela. To je lahko:
12.  
    1. Povzetek eseja (argumenta); ali
    2. Posledice in implikacije osnovne teze; ali
    3. Kaj bi bil naslednji korak v raziskovalnem delu (razmišljanju); ali
    4. Zakaj je teza (sklep) pomembna.

Na koncu naj bo navedena BIBLIOGRAFIJA. Drži se pravil citiranja - vse, kar citiraš ali povzemaš, naj bo jasno označeno. V eseju citiraš kot [Hume 1974, str. 77].

Knjige

Revije

Pripravil: Danilo Šuster

<< nazaj na glavno stran