MORALNA TEORIJA 2013/2014
1. sem.; sreda, 14:40-16:20 (pred. 434)
red. prof. dr. Matjaž Potrč
Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne teorije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2013/2014 se bo predmet ukvarjal posebej s temo metaetičnih teorij.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% (10) seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% (7) srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu)
Za vsebino predmeta glej tudi:
TBA
Vsebina predmeta 2013/2014 - razpored
Uvodno predavanje (2.10.2013)
1. Strahovnik: Dimenzije metaetike (9.10.2013)
2. Moore: Principia Ethica (16.10.2013)
3. Prichard: Ali moralna filozofija temelji na zmoti
4. Ayer in Stevenson: Emotivizem
5. Hare: Struktura etike in moralnosti
6. Mackie: Subjektivnost vrednot
7. Harman: The Nature of Morality
8. Railton: Facts, Values and Norms
9. Blackburn: Errors and the Phenomenology of Value
10. Gibbard: Wise Choices Apt Feelings
11. Horgan & Timmons: Nondescriptivists Cognitivism
12. Kalderon: Moral Fictionalism
Opis vsebine
2. X. 2013.
Moralna teorija. Teorije o naravi moralnosti, ne normativne teorije. Torije o vrednotah, o nacelih. Ali je moralnost objektivna, subjektivna? Na cem temelji? Obstoj moralnih lastnosti. Jezikovna analiza moralnih sodb. Opisujejo dejstva v svetu? Skupnost, subjekt? Spoznanje. Kako lahko vemo nekaj kar je povezano z moralnostjo. Kako upravicimo moralne sodbe? Vednost. Skeptiki. Moralna psihologija: moralne sodbe, motivacija za delovanje. Sodba nujno motivira. Ni nujne povezave, tretja sestavina (kazen, nebesa). Moore zacetnik moralne teorije. Moralna teorija, prakticna entika. (Dimenzije metaetike. Veber etika vesti. Intuicija: vidimo moralno resnico. Vsebinsko etika vrednot.)
9. X. 2013.
Dimenzije metaetike. Uvod v metaetiko in njena temeljna vprašanja.
16. X. 2013.
Moore. Moralna teorije: teoreticna/prakticna. Predmet etike: dobro. Argument odprtega vprasanja. Dobro je prijetno. Nekaj je prijetno, ali je tudi dobro? Naturalisticna zmota. Moralne sodbe: opisne/neopisne, kognitivizem, nekognitivizem.
23. X. 2013.
Intuicionizem: moralni, matematični, spoznavni. Moralna vednost na neposrednem uvidu moralnih resnic. Moore: dobro, katere stvari so vredne. Vrenost notranja, neodnosna. Prichard, Ross: dolznosti. Prichard: splosna teorija dolznosti: pluralizem dolznosti. Predvidi tri mozne ugovore pluralizmu dolznosti: nepovezan skupek dolznosti, kako razresimo konflikte ce vec dolznosti, samorazvidnost ce nestrinjanje? (Nezrelost, ni obcutljivisti; iz drugih dejstev). Moralni realisti, nenaturalisti, kognitivisti, intuicionisti (spoznavno ozje, sirse tradicija). Intuicionizem: moralna vednost neposredni uvid, spoznanje: moralni uvid. Intuicija: posebna vrsta kognitivne zmoznosti, ali kot obicajna refleksija, uvid. Samorazvidnost: resnica je samorazvidna ce ustrezno razumevanje ze oskrbi upravicenje. Nesklepalnost: neizpeljana vednost. Kaj moralna intuicija ni? Ni nujno nezmotljiva, ni potrebna vednost o samorazvodnosti resnic, ce naj vemo da je nekaj samorazvidno. Moralni uvid ni nujno takojsen, moralne resnice niso nujno resnicne. Dostop do moralne realnosti ni nujno neposreden. Robert Audi: moralna intuicija: neizpeljanost, trdnost, globlje razumevanje, predteoreticnost. Moralna vednost: temeljna, izpeljana. Temeljna: Moore notranja vednost, Prichard Ross spplozne dolznosti. Ross: vednost je temeljna, izpeljana vednost so le verjetna mnenja: skeptik glede izpeljane vednosti. Sidgwick intuicionizem: zaznavni, dogmatski, filozofski (Ross, Moore, Sidgwick). Prichard: dolznost: dobra posledica, dejanje vredno. Motivacija: kaj utemeljuje dolznost? Ni smiselno. Internalizem (vrlina): motivacija ce prepricanje. Eksternalizem: ne motivira nujno. Spoznanje moralne pravilnosti dejanj je neposredno. Emotivizem: moralne sodbe so custva, ne prepricanja; naturalisti.
30. X. 2013.
Moore: metaetika / normativna etika. Pomen moralnih izrazov, tudi metafizika. Moralni realizem, nenaturalizem. Moralni intuicionizem: spoznavno: kako mocna je spoznavna vednost? Pomen moralni izrazov, izjav, stavkov. Emotivisti. Ayer: 1. Nasprotovanje utilitarizmu, subjektivizmu. 2. Moralne sodbe niso analiticne. 3. Nasprotovanje intuizionizmu. 4. Moralni pojmi so navidezni pojmi, k pomenu izjave ne pridajo nicesar. 5. Moralno nestrinjanje: ni nasprotovanje. 6. funkcija moralnih izjav: izrazanje custev, naravnanosti, pri drugih vzbudijo custva, sprozijo dejanja (zapovedi). 7. Ni kriterijev za veljavnost moralnih sodb. 8. Moralno nestrinjanje: glede dejstev. Hume: analiticne resnice, empiricna dejstva. Ayer: nacelo preverbe (smisel, nesmisel): analiticne resnice, znanstvene hipoteze: empirizeiom. moralne sodbe so izraz custev. Vpliv. Morivacija. Niso resnicne ali neresnicne. ni neodvisnega merila. Moralna razprava je zabloda. 1. Eticne sodbe so izraz custev (sprejme). 2. Eticne sodbe so opis custev (ne sprejme). Sodbe: analirticne, empiricne (znanstvene hipoteze). Moralna filozofija: 1. Pomen moralnih izrazov, upravicenje. 2. Opis moralnih dozivljajev. 3. Kako ravnati. 4. Konkretne moralne sodbe. Le 1 je moralna filozofija, ostalo ne. Moralne sodbe nimajo pomena. Frege-Geach problem: zatrjena, nezatrjena oblika. Moralne izjave. Pr1 (Ni zatrjena raba) Ce je trpincenje zivali nedopustno, potem je to da si pretepel svojega psa nedopustno. Pr2 (Zatrjena raba) Trpincenje zivali je moralno nedopustno. Pr3. Pretepel si psa. .: Tvoje dejanje je nedopustno. Emotivizem -> ekspresivizem.
6. XI. 2013.
Predpisnost, posplosljivost, utilitarizem dveh ravni (dejanj, pravil). Pravilno/napacno: normativnost. Dobro/slabo: vrednote.
13. XI. 2013.
Teorija zmote. Sistematicna zmota izjav: stran od zdravega razuma: pojasniti izvore, vztrajanje, posledice razkritja zmote. Obstoj stevil. Ni nobenih vrednot, moralne lastnosti ne obstajajo. Delamo se, da je etika objektivna: govor o vrednotah: najboljse poslecice za druzbo. Moralnost je uporabna pripoved. Moralne sodbe: opis (moralna stvarnost obstaja: Moore, Ross, Prichard), izraz predpis (moralna stvarnost ne obstaja: Ayer, Stevenson, Hare). Moralne sodbe: A: so opisne, so prepricanja vse sodbe so neresnicne), B: moralna stvarnost ne obstaja. Smer ustrezanja (prepricanja, zelje predpisi ukazi). Argument nestrinjanja. Argument cudnosti: 1. motivacija (metafizicno), 2. Supervenienca, 3. Spoznanje. Vzorci objektivizacije. Zahteva objektivnosti. Odzivi na teorijo zmote. 1. novodobni moralni realizem: sprejme trditev A: pokazati da obstajajo moralne lastnosti. 2. nekognitivisti sprejmejo B: moralna stvarnost ne obstaja, drugacna interpretacija pomena moralnih sodb (custva, zapovedi, predpisi; objektivnost). 3. Nova razlaga kognitivozem/nekognitivizem: moralni fikzionalizem, neopisni kognitivizem.
20. XI. 2013.
Moralni relativizem. Ne: pomen, ja: metafizika. Kriterij. Argument vzrocne ucinkovitosti. MAckie: moralna dejstva niso vzrocno ucinkovita, ne obstajajo. Opazovanje, teorija v etiki?, v znanosti. To je bil elektron, potrdi, fizikalna teorija, ekektron, sled elektorna. To je moralno napacno, moraln obcutljivost, moralna teorija, moralna napacnost, trpincenje macke. Vzrocna odvecnost. Nestrinjanje. Moralna obcitljivost je temelj moralnih sodb. Moralni nihilizem. Funkcionalizem: interes. Relativizem: 1. opisni: moralne sodbe razlicne, 2. metaeticni: resnicnost moranih sodb je relativna, odvisna od okvirja, 3. normativne posledice relativizma: strpnost. Argument odprtega vprasanja. a je F, toda ali je tudi X? Opis, priporocilo odobravanje. a je mamin brat, toda ali je tudi stric? Zaprto. a je v mojem interesu, toda ali je tudi dober? Ta snov je H2O, toda ali je tudi voda? voda - H2O lastnosti. Izraza "voda" = "H2O" nista sinonimna.
27. XI. 2013.
Railton: naturalizem, utilitarizem. Zvedba. Prava funkcija. Moore: vsebina/metaetika.
4. XII. 2013.
Navidezni realizem, teorija zmote in fenomenoloski argumenti.
11. XII. 2013.
Nekognitivizem (pomen moralnih sodb): moralne sodbe ne izrazajo prepricanj, temvec neke druge vrste naravnanosti, in moralne sodbe niso niti resnicne niti neresnicne. Gibbard: Moralne sodbe izrazajo sprejemanje sistema norm. Moralnost = racionalnost. Dejanje je moralno napacno, cee je razumno za delovalca, da obcuti krivdo in za ostale da obcutijo jezo/zamero. Racionanost, razumno: ekspresivisticno. Razumnost: dejanje, prepricanja, custva. Instrumentalni model racionalnosti: sredstva - cilji. Zapornikova dilema. Ruska ruleta. Nekognitivizem. Frege-Geach problem. Pr1. Laz je moralno napacna. Pr2. Ce je laz moralno napacna, potem je moralno napacno nagovarjati brata da laze. .: Torej je moralnio napacno nagovarjati brada da laze. Zmota pomenskega dvoumja. p, p -> q .: q; N!l, N!l -> N!n .: N!n. w, n pri obeh sklepanjih. Naslednjic: moralne sodbe: psiholoski, pomenski vidiki.
18. XII. 2013.
Neopisni kognitivizem. Moralna zamlja dvojcica. Vsebina: izjavna, prepricanjska, opisna. Zavezanost: dejstvena, najstvena. Prepricanja: opisna, neopisna. Smer ustrezanja. Prepricanje/izjava. Zavezanost: ne motivirajo, celostna dejstvena, jedrna vsebina: Janez poslje paket. Motivirajo: najstvena zavezanost: Janez naj poslje paket: ni opisna. Frege-Geach problem: pomen izja. Zatrjena raba, potem pa ni zatrjena raba.
Moralni pluralizem najstev. Moznost moralne dileme. Moralna teorija: moralni intuicionlizem: obstaja moralna realnost, objektivnost, neodvisno od nas. Realist: obstajajo moralne lastnosti, predikati, moralna resnica. Moore: pomen. Moralna pripoved: navidezna trditev, pripovedna zavezanost. Predpostavki metafizike/pomena sta med seboj povezani. Moralna sodba. Motivacija je porblem za pripovedni pristop. Meinongiova predpostavka: intencionalni dej, vsebina. predpostavke: nedejstvenost, pripoved, teorija zmote. Ali moralni stavki izrazajo propozicije, ji predstavljajo snov? Ne: nedejstveni pristop. Ja: prevzem izrazov, prepricanje? Ne: pripovedni pristop. Ja: Ali so prepricanja resnicna? Ne: teorija zmote. Ja: realizem. Ce je teorija zmote resnicna, kaksne so potem prakticne posledice? Odprava moralnega jeika. Naj se ne izve. Konzervativno: ohranimo moralni jezik. Pripoved. Naturalizem. Ekspresivizem. Pripoved: motivacija? Prakticni problem. Fenomenologija, ne le vloga.
15. I. 2014.
Osvetljujoci razlogi. Nacela. Barvna osvetlitev. Vloga razlogov: zahteva, opora. Fenomenologija, intuicionizem. Sodba: x U -> y.
Prisotnost
Babic Marko 4
Belosevic Petra 13
Bernik Jure 12
Blatnik Brin 12
Bogsa Uros 12
Hodak Lovro 9 (+12/13)
Hudovernik Matic 8
Ivancic Andraz 9
Jovanova Anita 5
Kardum Mario 8
Klakocer Lea 12
Kostanjevec Jan 12
Krizmanic Gal 7
Lesnik Neja 12
Lesnik Tjasa 1
Likar Jure 12
Makovec Klemen 12
Martincic Katarina 7
Martinovic Maja 12
Mavric Katja 8 (+ 5 AF)
Naranda Martin 10
Plaskan Valentina 6
Radicevic Sandra 1
Ruben Franko 8
Rupar Tilen 11
Sebela Monja 10
Smit Jule 11
Stukelj Gasper 12
Svab Nika 10
Dodatna literatura:
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko "Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem", Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko."Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni" Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.