Red.
Prof. Dr. Matjaž
Potrč?
2000/2001
FILOZOFIJA KOGNITIVNIH ZNANOSTI II.
(III.
Letnik S) (sreda 6:50-8:30)
Študijski pogoji: prvi podpis
dobi slušatelj brez pogojev, ostale dobi le ne podlagi obiskovanja predavanj.
Podpisi
pa so pogoj za pristop k izpitu.
Smoter
dela med letom je razbremenitev izpitne obveznosti na koncu leta. Študentove
obveznosti med letom:
(1) Izdelava povzetka teksta med študijskim
letom po dogovoru s profesorjem (5-7 strani) in predstavitev teksta (20
minut). Povzetek je mogo?e
predstaviti le med študijskim letom, torej bo npr. povzetek prinesen na izpit
neveljaven.
Kdor ne izdela povzetka teksta, dobi na
izpitu dodatna 3 vprašanja iz literature pod (1), 5 knjig ali tekstov.
(2) 5 krat na leto kratke opazke (pol
do ene strani pisno, razprava) k predavanjem. Opazke je mogo?e
oddati le med študijskim letom, torej bodo npr. opazke prinesene na izpit
neveljavne.
Kdor ne izdela opazk, dobi toliko vprašanj
iz literature pod (2) a.b.c.d.e. kolikor mu manjka opazk (za vsako to?ko
po eno vprašanje iz dveh enot literature).
To prakti?no
pomeni, da bo tisti, ki bo opravil vse obveznosti, na izpitu odgovarjal zgolj
na vprašanji iz na predavanjih predelane snovi (dve vprašanji).
Tisti, ki ne bo izdelal povzetka (bo pa
izdelal vse opazke), bo odgovarjal na 5 vprašanj (2 vprašanji iz predelane
snovi in tri vprašanja iz literature pod (1)).
Tisti, ki ne bo izdelal ne povzetka ne
opazk, bo na izpitu dobil 10 vprašanj (2
vprašanji iz predelane snovi in tri vprašanja iz literature pod (1) in
1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz 2c) in
1 vprašanje (iz 2d) in 1 vprašanje (iz 2e)). Dodatni
primer: Kdor bo izdelal povzetek in zgolj dve opazki, bo dobil 8 vprašanj (2
vprašanji iz predelane snovi in 3 vprašanja iz literature pod (1) in
1 vprašanje (iz 2a) in 1 vprašanje (iz 2b) in 1 vprašanje (iz
2c)).
Kdor na katerokoli od izpitnih vprašanj
ne odgovori ni?esar, mora izpit ponavljati.
Literatura (Prof. Matjañ
Potr?,
kjer ni navedeno drugega avtorja):
(1) (5 knjig ali tekstov, 3 vprašanja):
- Pojavi in psihologija,
ZIFF, Ljubljana 1995, 247 str.
- Fenomenologija in kognitivna
znanost, Anthropos, letnik 29, številka 1-3, Ljubljana 1997, str.
272-276
- Kognitivna funkcija prehoda,
Analiza, letnik I., št. 2, Ljubljana 1997, str. 16-35
- Metafora in njen kognitivni
kontekst, Analiza 3-4, letnik I, Ljubljana 1997. Str. 162-170.
- Uvod v kognitivno filozofijo
in dinami?no
kognicijo, ?asopis za kritiko znanosti, Kognitivna znanost, let XXVI, št. 188, 1998, str. 195-201
(2) (a) 2 teksta (1 vprašanje)
- O pojmih, Sodobnost
12, letnik XXXVIII, str. 1176-1184
- Stereotypes, Etnološka sti?iš?a-Ethnological
Contacts-Zbieznosci etnologiczne, 5&7, Zbornik, Razprave Filozofske
fakultete, Ljubljana, 1997 str. 12-14
(b) 2 teksta (1 vprašanje)
-
Morphological content, Acta analytica 22, 1999, str. 133-149
- Kategorije in ob?utki
pri Quinu, Anthropos, letnik 28, št. 1-2, Ljubljana 1996, str. 66-83
(c) 2 teksta (1 vprašanje)
- Filozofija psihologije, Anthropos,
letnik 26, št. 4-6, Ljubljana 1994, str. 83-92
- Vague ressemblances, v Schurz G.
(ed.): Beyond Classical Logic, Academia 1998, 175-190
(d) 2 teksta (1 vprašanje)
- Meinong on Psychophysical Measurement,
Axiomathes 1-2, 1996, str. 187-202.
- From Chinese Room to Dasein in a Vat,
?arnijev
zbornik, ZIFF, Ljubljana 1998, str. 459-467.
(e) 2 teksta (1 vprašanje)
- Kakšen na?in naturalizacije potrebujemo za opis duševnih stanj?, Anthropos,
Ljubljana 1987, št. 3-4, str. 50-60
- Consciousness and Intentionality,
Zbornik konference Kognitivna znanost, Informacijska druñba-IS=98.
Uredil Andrej Detela, 6-9 oktobra 1998, Ljubljana, str. 39-41
Na predavanjih predelana snov (2 vprašanji)
(snov bo vklju?ena
v spisek kot bodo potekala predavanja):
- Navidezno gibanje. Fizikalno gibanje
ni zaznavno gibanje. Opti?ne iluzije. Zenon: matemati?ni kontinuum. Aristotel: sprememba. Dinami?na
ontologija dogodkov. Substanca, akcidenca. (29.11.2000)
- Nejasnost. Individualisti?ni,
kolektivisti?ni
niz. Brezmejnost: ja: prevrednotenje; ne: spoznavni pristop. Problem mnogih. (6.12.2000)
- Gmotni materialzem. Dilema:
nejasni svet (?e
kompleksnost in dinami?nost gmote)
ali deli (?e jasno numeri?no dolo?ene to?ke). V obeh primerih gmote ni. Odgovor na prvi krak:
kompleksnost ne implicira nejasnosti, Odgovor na drugi krak: to?ke so obmo?ne in ne zadnje ontološke bitnosti.
a.
Zavest ni intencionalna. b. Intencionalnost ni zavestna. Vs: a=.
Zavest je bistveno intencionalna. b=. Intencionalnost
je bistveno zavestna. Zavest: barva, bole?ina, kako-je. Kvalitativni doñivljaji.
Zavest je moñganski
proces: tipska, primerek identitetna teorija. Zavest le kot spremljajo?a.
Intencionalost. Predstave, misli, ñelje.
Intenzija, ekstenzija. Vzro?na,
teleološka teorija intencionalnosti. Pozunanjenost,
ponotranjenost. (13.12.2000)
- Mueller-Lyer iluzija. (B)
Precenjevanje malih kotov, podcenjevanje velikih kotov. a. Silnice. b. Nejasnost
premi c. Fiziologija. (20.12.2000)
- Prostor: merljivi, zaznavni.
/ Posebno vprašanje sestavljenosti: Pod kakšnimi
pogoji več materialnih predmetov skupno sestavlja nov materialni predmet? Stik.
Življenje: čee njihova dejavnost tvori življenje.
(3.1.2001)
- Opazovanje/sklepanje.
Zaznava/misel. Sintetično/analitično. Plastičnost. Moduli. (10.1.2001)
- Optični paradoks: načelo
kotov vs. Našelo privlačnosti na pogled. Samostojnost psihološke razlage,
neredukcionizem. Ceteris paribus.
(14.2.2001)
- Postavke. Pojmovna shema.
Naturalizirana spoznavna teorija. Biti je biti vrednost vezane spremenljivke.
Geneza reference. (21.2.2001)
-
Prevrednotenje, zdravi razum in posredna korespondenca. Teza: Zdravi
razum je ontološko zavezan nejasnim predmetom in lastnostim. Antiteza: Zdravi
razum dojame nejasnost tako, da nejasni predmeti in lastnosti niso možni.
Sinteza: Zdravi razum je ontološko območno zavezan nejasnim predmetom in
lastnostim, ni pa jim dokončno ontološko zavezan; dokončna ontološka
nejasnost ni možna. / K antitezi: zdravi razum o nejasnosti: a. ni dejstva o
prehodu, nekoherentna, b. vseprisotna v jeziku in misli, c. nejasnosti ni v
svetu. (28.2.2001)
- Intencionalnost ni
zavestna. Zavest ni intencionalna. Intencionalnost je zavestna (določenost).
Zavest je intencionalna (umeščenost kvalitativnih doživljajev v prostoru).
Ozka vsebina. Možgani v kadi. Intencionalnost in referenca. Težak problem
zavesti. (7.3.2001)
- Resnica in ontologija> Quine: ontološka zavezanost:
fizikalni predmeti, množice. Ljubljanska univerza je javna ustanova. Tarski: »P«
je R čee P. Obstaja predmet P tako da i. Ljubljanska univerza pomeni P, in ii.
P zadosti lastnosti »je javna ustanova«. Ljubljanska univerza ne obstaja.
Resnica je pravilna zatrdljivost: svet, pravila in prakse. (14.3.2001)
- Razlaga vloge kotov pri optičnem paradoksu. Sorites,
šibka negacija in implikacija. Informacija in reprezentacija.
(21.3.2001)
- Toni: elementi: temni, svetli. Prostor:
objektivni/zaznavni. Opaznost, prag zaznavanja. Prostor občutkov. (28. 3. 2001)
- Teologija in verjetnost. Bayesovska verjetnost:
izkustva. Količina verjetnosti. (4.4.2001)
- Pojavna zelena barva. Ugovori: Vidno zaznavanje ne
dopusca sestavljenega. Zeleno ne more biti sestavljeno. Malo število elementov.
Veliko število mešanih bitnosti. Prostor: objektivni, zaznavni. Spolne
formule. (11.4.2001)
- Oprimerjanje čutnih doživljajev. Prostor,
intencionalnost. Kvalije, takšnost. Izkustvo, vrojenost. Zelena barva. (18. 4.
2001)
- Intenziteta-zasičenost. Stopnje-intenzivnost bivanja?
Ni stopnjevitosti obstoja. Subvenientna ontološka baza ni intenzivna,
supervenientne lastnosti. Filozofsko svetovanje. (25. 4. 2001)
- Velikost razdalj. Prvotni niz: premica, deli,
kvantiteta. Drugotni niz: razdalja, ni delov, kvaliteta. (9.5. 2001)
- Število čutov. Merilo. Prehodi v območju ene
kvalitete. Temno, svetlo. Analogija. (16. 5. 2001)
- Intencionalnost: višje zpoznanje. Refleksivna zaveat,
kako je biti. Čutno zaznavanje: nižje spoznanje. Zavest. Ni refleksivno. Doživljaji
psihološki,podlaga ontološka. Intencionalnost čutnega: prostor. Argument:
Zavest je prostorska. Prostor je intencionalen. .: Zavest je intencionalna.
Intencionalnost ni referenca. Enostranska ločljivost: Čuti, predstave, misli
čustva. Čas, prostor, čuti. (23. 5. 2001)
- Mehkost in nejasnost. Psihologizem, semantika in
ontologija. Semantični standardi in SVET. Zavestni zombie. (30.5.2001)
Študenti poimensko in ocena
njihovih obveznosti:
(1)
Tekst in predstavitev. (2) 5 kratkih opazk. (3) Skupno.
Brdar Marko (1)
(2)a. 10 b. c.
d. e.
(3)
Forbici Goran (1) Kripke (10) (2)a.
10 b. 8 c. 10 d. 10
e. 10 f. 10
(3)
Gladež Jaša (1)
(2)a.
10 b. 10 c. 10 d. 8
e.
(3)
Herbst Mateja (1) Barve
(9) (2)a.
10 b. 10 c. 10 d. 10 e. 10
(3)
Lesjak Samo (1) Entia successiva (10)
(2)a. 10
b. 10 c. 10 d. 10
e. 10 (3)
Lukač Nataša (1) Naravne vrste (9)
(2)a. 10 b. 8
c. 10 d. 10 e.10
(3)
Lunaček Izar (1) Slika
(10) (2)a. b. c.
d. e.
(3)
Marko Arnold (1) Zelen
(10) (2)a. 10 b.
10 c. 10 d. 10 e. 10
(3)
Mezek Andrej (1) Kognitivna znanost (9)
(2)a. 10 b. 10 c. 9
d. 9 e. 10 (3)
Oblak Teja (1) Empirizem, semantika, ontologija 10
(2) a. 10 b. 10
c. 10 d. 10
e. 10
(3)
Podgornik Jernej (1) Naravne vrste (9) (2)a. 10 b. 9 c. 10
d. 10 e. 10
(3)
Pucer Sabina (1) Gmota-kvant
(10) (2)a.10
b.10 c. 10 d. 8 e. 9 f. 10
(3)
Rajh
Ema (1)
Predstavni predmet (9) (2)a.
b. c. d.
e.
(3)
Režonja
Marjana (1) Informacija
reprezentacija (10) (2)a. b. c. 10
d. 8 e. 10 f. 10 g. 9 h. 10 i. 10
j. 10 k. 10 (3)
Samarin
Nadja (1)
(2)a.10 b. c. d.
e.
(3)
Starc
Črtomir (1) Vsebina
in predmet (9) (2)a.
b. c. d.
e.
(3)
Tomažin Irena
(1) Mentalno fizikalno (10) (2)a.
10 b. 10 c. 10 d. 10 e. 10
(3)
Tomšič Samo
(1) Označevalec (10) (2)a. 9 b. 9 c. 10 d. 9 e.
10 f. 10
(3)
Žerjav
Ana (1)
(2)a. 10 b.10 c. 10 d. 10 e.
9 f. 10 g. 9 h. 10
(3)
Pripomba: Ta list je razdeljen študentom
na za?etku
študijskega leta, da se seznanijo z obveznostmi. List je zopet razdeljen študentom
na koncu študijskega leta pred kon?nim
delom izpita. Ta zadnja popolna razli?ica
lista velja kot spisek za pristop k izpitu.