ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2013/2014
2. sem.; ponedeljek, 9:40--13:00 (pred. 434)
red. prof. dr. Matjaž Potrč
Vsebina predmeta:
Predmet študenta seznani z etiko kot moralno filozofijo ter razvitimi teorijami in poglavitnimi avtorji s področja moralne teorije. Študent bo po opravljenem predmetu podrobno poznal predstavljene pojme moralne filozofije in njihov filozofsko-zgodovinski razvoj. Preko obravnave izbranih problemov etike se bo spoznal s poglavitnimi misleci v zgodovini etike ter znal povezovati moralno-teoretske vidike njihovih razprav. Poznal bo ontološke, spoznavne in semantične probleme, ki spremljajo etiko, ter jih znal povezovati med seboj.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Vsebina predmeta 2013/2014 - razpored
1. Matjaž Potrč: Moral Judgment in The Last Judgment
2. J. L. Mackie: Subjektivnost vrednot (1. pogl. Ethics: Inventing Right and Wrong)
3. R. Joyce: Moral fictionalism
4. T. Horgan & M. Timmons: Nondescriptivist Cognitivism: Framework for a New Metaethics
5. T. Horgan & M. Timmons: Cognitivist Expressivism
6. T. Horgan & M. Timmons:Modest Quasi-Realism and the Problem of Deep Moral Error
...
Opis vsebine
17. II. 2014
Moralne sodbe, vprašanje pomena, interpretacije, fenomenologije in smiselnosti moralnih sodb; teorija zmote, kaj storiti, če jo sprejememo.
24. II. 2014
Moralna sodba. Pojmovni zapis. Smisel in pomen. Propozicija: atomarnost, slednost, ni fenomenologije. Sodba: zanika vse to. Locitvena teza. Fenomenologija intencionalnosti in intencionalnost fenomenologije. Propozicionalno navdihnjeno nasprotje pri moralni sodbi: Na eni strani kognitivizem (sodbe so prepricanja, do resnicne ali neresnicne, realizem), na drugi ekspresivizem (sodbe so custveni odzivi, niso resnicne ali neresnicne, irealizem). V zadnjem casu mesani predlogi zavracajo to locitveno razdelitev. Kognitivisticni ekspresivizem, teorija zmote, pripovedni pristop, navidezni realizem. Hipoteza je, da stremijo v smer pristne sodbe.
3. III. 2014.
Teorija zmote. Kognitivisti: moralne sodbe so prepricanja, R/N, opisnost. Nekognitivisti: moralne sodbe so nekognitivne naravnanosti, custva, ukazi, niso R/N, niso opisne. Mackie: razprava ne o psihologiji, ampak o pomenu. Moralni skepticizem. Analiza: pojmovna: moralne sodbe zahteva objektivnosti, merijo na svet. Dejstvena analiza: ali so izrazi utemeljeni v svetu, vrednostni. Ontologija, metafizika. Smer ustrezanja: sodbe -- svet. Fenomenloski argumenti: izkustvo - teorija. Argument: relativnosti, cudnosti (ontoloski, zposnavni), vzorci objektivizacije. Dopustitve. Pripovedni pristop: hermenevticni, revolucionarni.
10. III. 2014.
Pripovedni pristop k moralni sodbi. Teorija zmore: moralne sodbe so prepricanja, opisna, resnicna ali neresnicna, vendar neresnicna. Ce teorija zmote velja, morda ostane pripovedni pristop kot moralna prakticna drza. Hermenevticni, revolucionarni pripovedni pristop. Operator pripovedi. Zgolj-pojmovno-razlocljivi-deli. Mereologija.
17. III. 2014.
Neopisni kognitivizem. Vsebina: i. izjavna, ii. kognitivna/prepricanja: zatrditve, prepricanja (dejstvena, nasjtvena), iii. opisna. Opis = stanje stvari v svetu. Semanticna predpostavka: vsaka kognitivna vsebina je opisna vsebina. Semanticna enostnost: vse zatrditve razumeti enotno. M: moralne sodbe so zatrditve. Klasicni kognitivizem: M, SE, SP, .: O. Nekognitivizem: -O, SP, M*, .: - SE (*povrsina / globina). Neopisni kognitivizem: - SP, SE, M, .: - O (moralne sodbe so lahko neopisne). Moralne sodbe: sklepalno, fenomenologija, motivacija. Prepricanja = zavezanosti: i. opisna (Janez je poslal pismo), ii. najstvena (Janez mora poslati pismo).
vsebina
opisna
najstvena
izjavna
izjavna vsebina = jedrna vsebina (je tako)
jedrna vsebina / celostna vsebina: naj + jedrna vsebina (naj bo tako da)
kognitivna
-||-
jedrna vsebina / naj + jedrna vsebina (najstveno prepricanje)
opisna
- || -
ni nobene opisne vsebine
jedrna (mozno stanje stvari v svetu)
Janez poslje pismo
Janez poslje pismo
Izjavna vsebina: i. kognitivna - opisna: kognitivizem (intuicionizem, teorija zmote), ii. ni opisna: neopisni kognitivizem, iii. ni kognitivna vsebina: nekognitivizem (emotivizem, preskriptivizem, ekspresivizem, kvazi-realizem, fikcionalizem (zgolj slednji opis temeljen, prejsnji ni opisa)).
Vloga najstvenih prepricanj. Drza: i. dejstvena, ii. najstvena.
Internalizem: nujna zveza med: i. prepricanje, sodbe, moralna sodba, dolznost, vrednote, ii. motivacija, delovanje razlogi; dobri razlogi.
Resnica kot posredno ujemanje: svet in norme. Moralne sodbe R/N: spoj svet in norme. Moralno zavzeti kontekst.
24. III. 2014.
Kognitivisticni ekspresivizem. Kognitivizem / nekognitivizem ( ekspresivizem, emotivizem, predpisnost). Zaveza: vsebina (R/N)- prepricanje - sodba (je-prepricanje) - moralna sodba (naj-prepricanje; splosnost, zakon). Neredukcionizem.
31. III. 2014.
Skromni navidezni realizem in globinska moralna zmota. Kognitivni ekspresivizem zanika realizem. Mocno sem preprican, da je X dobra oseba, vendar se lahko motim. Stanje duha, ni zmota, nerealizem, izboljsanje, skokovitost, prva in drugr raven, nadutost, realizem. Najstvemo prepricanje, spoznavni pristop, strukturna kompleksnost, trajnost, idealizacija, zmoznost izvedba nemoralno, zmoznost /izvedba moralno, fenomenologija. Kontekst1: obicajna morala, misel, govor, moralna zavzetost. Kontekst2: metaetika. Metafiziki: nismo, smo tiho. Pogojna naravnanost? Moram p, toda lahko se motim. (1) Prepricanje moram je mozno, da obstaja pot izboljsanja. (2) Pogojna najstvena naravnanost. Ni res da moram p glede na to, da je zgornja pot taksna, da bo vodila do trdnega prepricanja, da ni resa da moram p. (3) Najstvena naravnanost: moram p. Moralno zavzeto stalisce. Obicajni moralni govor: moram p. Meta govor: toda lahko se motim, da moram p. (drugi red, metafizicne predpostavke). Moralni realizem: ++. Navidezni realizem: --. Skromni navidezni realizem: -+. Ce sprejmemo teorijo zmote, prakticno vprasanje: moralni govor in misel: odpravimo, nic ni, fikcionalizem, ekspresivizem. Kaksne vrste ekspresivizem? Izboljsanje moralnih prepricanj. Ekspresivizem: norm, kvazi-realizem, kognitivisticni ekspresivizem.
7. IV. 2014.
Ontoloska nejasnost nemozna, semanticne in metafizicne posledice. Brezmejnost, sorites. Prevrednotenje, supervrednotenje. Pogoj: razlike, prehoda; nacelo: individualisticno, kolektivisticno; prepoved: naslednik, cel niz. Upostevamo. Nejasna vsebina v jasnem svetu? Dolocujoce, doloceno. Enkratna enakost fenomenologija-intencionalnost. Resnica: neposredno ujemanje, posredno ujemanje (ontoloska ureditev, ne-ontoloska ureditev). Metafizicna razprava: ontoloska, neontoloska (opisna-izljucujoci ali, nevidezna-vkljucujoci ali, izboljsanje).
14. IV. 2014
Nekognitivizem, kognitivizem. Zanika obstoj moralnih lastnosti, dejstev . Supervenienca. Navidezni realizem.
5. V. 2014.
Najstvo iz je, deonticna logika. Kognitivizem. Sodba: dej presojanja. Propozicija: proizvod deja. Nekognitivizem: najstvena trditev nima resnicnostne vrednosti. Kognitivizem/nekognitivizem: problematicno razlikovanje. Tvardovski: dej misljenja, rezultat tega deja. Norme: deji, prakticne naravnanosti, sprejem sistema norm, ni R/N, nekognitivizem.
Kaksno prakticno naravnanost naj prevzamemo, ce se teorija zmote izkaze kot pravilna? Dokler nimamo razlogov, da bi teorijo zmote odpravili, se lahko vprasamo o njenih prakticnih posledicah. Teorija zmote obicajno ni razumljena kot da ima prav. Vendar: kaj storiti, ce se tako izkaze? Dve nalogi. 1. Kako naj smiselno ravnamo ce je teorija zmote resnicna? Nasa uporaba naj, morati ni vec ista. Teoretik zmote tema pripise druge pomene. Kako naj ohranimo pomen teh besed? 2. Ce se lahko govorimo o najstvih, kaksno prakticno naravnanost naj prevzamemo, ce je teorija zmote resnicna? a. Odprava. Vendar smo ljudje normativna bitja, nacrtujemo in se odlocamo. Nas odgovor bi bil zavrt. b. Propaganda: prevzamemo teorijo zmote, ob tem pa ohranimo obicajni moralni jezik. Predlog ni stabilen. c. Konzervatizem. Teorija zmote je resnicna, a ohranimo obicajno moralno govorico. Mackie: nas moralni jezik/misel se nanasata na svet, vendar pa objektivne vrednote ne obstajajo, zato zmota. Vzorci objektivizacije. Ni pa predlagal spremembe nasega obicajnega jezika. Prakticne posledice niso pomembne. Samoprevara. d. Revolucionarni predlogi: spremenimo svoj jezik z necim: i. naturalizem, ii. fikcionalizem, iii. ekspresivizem. i. Naturalizem. Zamenjaj govor o dobrem s posledicizmom. Predlog ni stabilen, saj obstajajo mocna razhajanja, kaj dobro, slabo pomeni. Ne nanasa se na celo skupnost. Vloga normativnega jzeika je zato spodkopana. ii. Fikcionalizem. Uporabljaj se naprej moralni jezik kakrsen pac je, vendar ga ne jemlji resno. V morali se znajdemo le v vsakdanjem kontekstu, drugace je v teoriji. Zagata je kako razumeti motivacijo: mar je pripoved dovolj mocna da motivira? Prepricanje me lahko motivira tudi ce vem, da ni docela resnicno. Vandar pa nasa prepricanja niso gola pripoved, saj imamo objektivna merila. Teorija zmote nima objektivnih vrednot, ni resnicnosti. iii. Ekspresivizem. Ce je teorija zmote resnicna, prevzamemo ekspresivizem: moralne sodbe ne izrazajo prepricanj, ampak druge vrste spoznavnih naravnanosti. Gibbardov ekspresivizem razume moralne sodbe kot naso naravnanost k sistemu norm, k nasemu zivljenjskemu nacrtu. Predlog mora ohraniti: vlogo moralnega jezika in govora: da usmerja custva -- v skupini, pri posameznikih (posamicni razmislek). Ridge: ekspresivizem je stabilen, saj to vlogo izpolnjuje.
Potrc-Strahovnik: Mar lahko moralni jezik zvedemo zgolj na funkcijo? Upostevaj vsaj moralno fenomenologijo, nase izkustvo. Ridge: spremeni definicije besed, ni pa korenitih sprememb: stari in nov pomen morata biti povezana. PS: Pomembno je, da obdrzimo fenomenoloske zorne kote moralne misli/jezika. Mozni ugovor: ne ujema se se z nasim moralnim izkustvom. Izvor morale je zunaj nas, ni odvisen od nase odlocitve. Ekspresivizem od objektivnih k subjektivnim izkustvom. PS: Revolucionarno: kognitivini ekspresivizem: moralne sodbe so prepricanja, najstvena prepricanja, niso R/N. Alternative teoriji zmote: resnicnost teorije zmote, prakticni izhod: kognitivni ekspresivizem, novi pomeni: moralne sodbe so posebna vrsta prepricanj. Ohranimo fenomenologijo. Kognitivni ekspresivist obdrzi fenomenoloski pogled. To je pomembno, ce je Mackie ze ponudil fenomenologijo: argumenti za kognitivizem (da so moralne sodbe prepricanja). Mackie moralno fenomenologijo pri zahtevi objektivizacije. Vendar pa je menil da vse ostane tako kot je. Kognitivizem (moralne sodbe so prepricanja) / nekognitivizem (moralne sodbe niso prepricanja). Obdrzati moramo psiholosko merilo. Pomen: kognitivizem (opis) / nekognitivizem (ni opisa, ampak nekaj drugega, kot npr. izraz custev). Van Roojen: nasprotje kognitivizem/nekognitivizem mora biti smiselno. Hermenevticno: dejanski moralni jezik. Revolucionarno: zamenjaj moralni jezik s cim novim. Moralna teorija je pretezno hermenevticna, saj se opira na dejanski moralni jezik. Kaj pa ce moramo obdrzati svojo moralno prakso? Ravolucionarno: resno vzamemo vprasanje kaj storiti, ce je teorija zmote resnicna. Ridge: teorija zmote ni smiselna; vendar vkolikor se izkaze da je resnicna, kaj potem storiti? Kognitivisti: moralne sodbe: odkritje. Nekognitivisti: mi smo izvor tvorbe moralnih sodb. Fenomenologija: Kognitivizem odkritje, mi nismo izvor. Kaj je fenomenologija? Kaj naj vkljucimo v fenomenologijo? Smer od dusevnosti k svetu, od sveta k dusevnosti. R/N. Objektivnost je del metodologije moralnih sodb. Fenomenologija ne vsebuje kriticnih praks: moralni dialog. Predpostavljamo R/N nasih prepricanj, pri moralnih sodbah. Objektivnost je del fenomenologije. Kognitivizem ni na voljo: ce je teorija zmote resnicna? Ni na voljo kot revolucionarni predlog. Ridge: klasicni ekspresivizem nadomesti teorijo zmote. PS: kognitivni ekspresivizem: prepricanje, moralne sodbe in fenomenologija se ujemajo. Ne moremo docela nadomestiti: vloga jezika in fenomenologije. Ridge: i. stabilno (s cimer zamenjamo, lahko obstane), ii. funkcija moralnega jezika je obdrzana (funkcija usklajuje resevanje problemov v skupnosti; funkcije jezika), iii. obdrzi fenomenologijo.
Moralna sodba. Metodoloski solipsizem, mozgani v kadi. Kognitivizem-realizem / nekognitivizem-irealizem.
12. V. 2014.
Kognitivizem, prepricanja, realizem / nekognitivizem, ne-prepricanja, nerealizem. Sodba: dej / proizvid. Resnica: neposredno, posredno ujemanje. Metafizicno ne-ontolosko posredno ujemanje. Ontolosko urejanje. Niz sorites, brezmejnost, prevrednotenje. Fenomenoloske razprave: opisne, prividne, izboljsanje.
19. V. 2014.
Moralna sodba: dej/rezultat. Metafizicna razprava: 1. Opisna: kognitivizem, nekognitivizem, realizem, irealizem, 2. Navidezna: teorija zmote, navidezni realizem, kognitivisticni ekspresivizem. 3. Izboljsana: enkratna enakost fenomenologija-intencionalnost. a. moralno presojanje, aktivnost s svojo fenomenologijo, normativno. b. Sodba kot rezultat presojanja, normativno. c. Sodbo zvedemo na propozicijo. Vsebina sodbe potem doloca ali smo kognitivisti, emotivisti. Ce sodbo zvedemo na propozicijo (stavek, izjavo), izgubimo vso fenomenologijo. Zgolj vsebino, R/N. Sodba, presojanje: fenomenologija. Fenomenologija dojema koncne sodbe. Dejanje presojanja: odprta fenomenologija. Moralno presojanje: ni odvisno zgolj od nas, iscemo pravi odgovor na moralna vprasanja. Mackie: "Fenomenologija moralnih sodb je objektivisticna." A. Moralne sodbe so prepricanja, ki opisujejo. B. Nic takega ni. Analiziran: zagovor moralnega skepticizma, argument relativnosti, argumenti cudnosti. Razprava po Mackieju analize teh argumentov. Gibbard, Horgan-Timmons sprejmejo argumente cudnosti, jih samo nadgrajujejo. Moralni realisti spodbijajo argumente cudnosti. Naturalisti, nenaturalisti, supervenienca. Zakaj Mackie moralne sodbe opisna prepricanja: manj pozornosti. Mackie nima dobrih razlogov. Zahteva objektivnosti: sklep argumenta. Premise tega argumenta? Sklic na moralno fenomenologijo. Moralna fenomenologija: sirse (vsi izkustveni vidiki nasega moralnega jezika, praks); ozje (kako se pocutim). Sklicevanje na fenomenologijo obicajno podpora realizmu. Mackie pa fenomenoloskega argumenta ne uporabi za zagovor realizma, ampak za zagovor prepricanja, kognitivizma. "Zahteva po objektivnosti je prevladujoca. Vsi zagovarjajo etiko onkraj naravnanosti. Zato so objektivisticne teorije del moralnih izrazov. Moore: dobro je nenaravna sui generis lastnost, le nekognitivizem (ni z vidika fenomenologije), realizem. Vednost, ne odlocitev." Fenomenoloski argument: Pr1 Moralne sodbe se nam zdijo vednost, Pr2 Vednost je resnicno upraviceno prepricanje. .: Sodbe so prepricanja. Tezava: pojasniti motivacijo. Kategoricno naravo moralnih sodb pustimo ob strani. Naturalizem je nezadosten. "Obicajni uporabnik moralnega jezika meri na nekaj vec. Ne le naravnanost." Moralna sodba: klic po dejanju. Ni odvisna od zelja, preferenc. Zahteva objektivnosti, vrednosti ni, teorija zmote. Mackie ne o posledicah teorije zmote. Zgolj: eksistencializem: ekstremna custvena reakcija, ni smisla. Ni pa nujno na tak nacin. Zanikanje objektivnih vrednot ne pomeni da odpravimo subjektivne skrbi. Mackie je soocen s tezavo: prej je razlagal kako je fenomenologija objektivna, zdaj: lahko ostanemo s subjektivnimi skrbmi. Ni vrednot prepricanja. Fenomenologija da nase prakse nedotaknjene. Mackie zmanjsuje pomen posledic teorije zmote. Ne zanima ga kaj se zgodi ce jo vzamemo zares. Ni odgovora: kaj naj z moralno mislijo storimo? Reformiramo? Nadomestimo izraze? Mackie: zaplet, ni pa razresitve. Kohler in Ridge: ekspresivizem, funkcija moralnega jezika se ohrani. Zgubimo pa fenomenologijo. Potrc Strahovnik: Ce se revolucionarno, nadomestimo: podobno, a ne zmotno. Kognitivni ekspresivizem: prepricanja, ne opisna, blagi revolucionarni predlog. Zanikamo R/N. Kognitivisticni ekspresivizem dovoljuje govor o R/N, a kontekstualisticno: R/N glede na moralne standarde v kontekstu. Kognitivisticni ekspresivizem je utemeljen na fenomenoloskih argumentih: sodbe so prepricanja. Fenomenoloski argument: Pr1 Presojanje kot dejanje. Pr2. Sodba kot rezultat dejanja. 3. Analiza vsebine tesodbe. (Le na prvi dve.) Navidezna metafizicna razprava, mesana stalisca: izvirajo iz nerazlikovanja vidikov 1, 2, 3 moralnega presojanja. Navidezni realizem: fenomenologija, a zagovarja nekognitivizem, nerealizem, neopisnost, a tudi pokazati zakaj ima govor/misel videz vednosti, resnice. Obicanja misel-jezik / kaj filozofi analiziramo (globinska struktura). Ce bi bil Mackie ekspresivist, ne bi bilo teorije zmote. A misli, da je obicajni jezik predmet teorije. Psiholoska razseznost kognitivizem/nekognitivizem. Od sodbe k propoziciji, potem R/N. Pojasniti vznik mesanih stalisc: ne razlikujejo: presojanje, sodba, propozicija. Realizem/antirealizem, kognitivizem/nekognitivizem, internalizem/eksternalizem. Vse te razlike v XX. stoletju. Razprava: ni jasno, kaj je njeno izhodisce. Spremembe. Moore: naturalizem/nenaturalizem. Emotivizem: semantika: opis/neopisno. Metafizika (nerealizem); pomen (zatrditev obicanjega moralnega govora, Mackie je tod v zagati). Horgan-Timmons: moralno izkustvo: moralno obnasanje, neposredna, posredna sodba, intuitivne/premisljene sodbe. Fenomenoloski opis: presojanja, ne presojevalnega deja. Mackie teorija zmote. Zakaj moralna razprava kognitivizem/nekognitivizem? Mesane teorije: ali so ti izrazi torej cudni?
26. V. 2014.
Mackie: kognitivizem*. Pr1 Obicajna moralna misel in jezik vkljucujeta vidik avtoritete etike: 1a objektivnost/resnicnost, 1b kategoricni imperativ. | Obicajna moralna mizel/jezik -> fenomenoloski opisi izkustva. Pr2 Tri alternativne teorije: kognitivizem, nekognitivizem, opisni naturalizem. Pr3 Nekognitivizem ne zmore prilagoditi 1a. Pr4 Opisni naturalizem ne zmore prilagoditi 1b. .: Sklep 1 Kognitivizem je ustrezna teorija pomena moralnih izrazov in moralnih sodb. Pr5 Ni moralnih vrednot (argument nestrinjanja in cudnosti). .: Sklep 2 Torej so vse* nase moralne sodbe zmotne. Teorija zmote.
Ali je teorija zmote glede moralnih sodb resnicno stalisce? Ne. Ja -> Kaj naj storimo? Ali obstajajo razlogi, da ohranimo moralno misel, jezik, prakso? Ne: I. Odprava. Ja: Kaj potem? Na kaksen nacin II. Ohranitveni pristop [ni trajen]: ohranimo moralno misel, jezik, prakso taksno kot je. / Reformiramo/revolucionarno. Kaksna so merila za reformirano moralno jezik, misel, prakso? Ne sme priti do problema grobe vrzeli (ni kontinuitete). Merila: 1. Ohranimo funkcijo (uravnava nase skupnostno zivljenje) moralne misli, jezika, prakse. 2. Trajnost. 3. Nima drugih pomankljivosti. III. a. Revolucionarni naturalizem [ni dobrih kandidatov, nestrinjanje: - 2.] IV. b. Revolucionarni fikcionalizem: kriticni kontekst / vsakdanji kontekst (objektivne, R/N, avtoritete). [Motivacija?: - 1]. V. c. Revolucionarni ekspresivizem. Kaksen ekspresivizem? Kognitivisticni ekspresivizem: Moralne sodbe so prepricanja, - (R/N), - opisna, najstvena prepricanja, motivirajo (*R/N). Koehler Ridge grobo vrzel vezeta le na pomen izrazov. Vendar se fenomenoloski gradnik. Prednosti: .: (1) Prevzameva vse kar pravita Koehler Ridge (je ekspresivizem). (2) Ohrani vidik prepricanj, fenomenologije prepricanj. (3) Na nek nacin ohranimo vidik objektivnosti (R/N)*. Kognitivizem/nekognitivizem v ozadju.
Opravljene obveznosti in prisotnost
Bizjak Rihard 5
Bregar Grega 19
Cigole Klaudija 20
Cotman Blaž 22
Fijavz Lucija 4
Krsnik Andela 22
Macura Dejan 24
Markič Marko 24
Pešec Sebastijan 22
Podbreznik Lenart 6
Povše Klara 23
Repic Tanja 5
Rupar Tilen 22
Stukelj Gasper 19
Zega Hana 8
Zagar Marjeta 9
Dodatna literatura:
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Williams, B.A.O. (1985) Ethics and the Limits of Philosophy, Cambridge, MA: Harvard University Press.
Singer, Peter, (ur.) (1993). A Companion to Ethics. Oxford, UK: Blackwell Publishers.
Rawls, John (1999) Theory of Justice. Cambridge, MA: HUP.
Sidgwick, Henry (1907/1981) Methods of Ethics, 7th ed., London: Macmillan and Company; ponatis Indianapolis: Hackett, 1981.
Audi, Robert (2004) The Good in the Right, Princeton: Princeton University Press.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2006)
Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press.