Zbirka odlikovanj Johanna Iskrića (na slikah le del zbirke)
Za povečavo slike kliknite na odlikovanje.
Za opis in značilnosti kliknite na podčrtano ime odlikovanja, si oglejte
spodaj, ali pa v posebni datoteki RTF (28,4 kB)
Viri opisov: Jože Podpečnik, kustos v Narodnem Muzeju in prevod iz knjige:
Boris Prister: ODLIKOVANJA. Zagreb, Povijesni muzej Hrvatske, 1991
Vojaško odlikovanje reda Marije Terezije
Militär-Maria Theresien-Orden
Ustanovljeno je bilo v času Sedemletne vojne 1756-1763, ko je nastala potreba za nagrajevanje oficirjev in vojaških poveljnikov. 18. junija 1757 so habsburške sile pod vodstvom feldmaršala Dauna porazile prusko vojsko kralja Fridericha II. Veličastna zmaga je spodbudila cesarico Marijo Terezijo, da osnuje vojaško odlikovanje za hrabrost in vojaško veščino. To odlikovanje je kmalu postalo najbolj cenjeno in najbolj popularno po celotni Habsburški monarhiji.
Vojaški red Marije Terezije je imel na začetku dve stopnji: Velike in Male križe pod Velikim mojstrom. Prvi veliki mojster je bil mož in sovladar Marije Terezije Franc I. Loterinški, po njegovi smrti leta 1765 pa je postal veliki mojster njun sin cesar Josip II. On je uvedel dve novosti: vmestno stopnjo - Poveljniški križ, za Velike križe pa je bila predvidena srebrna zvezda, ki so jo nosili na levi strani prsi.
Križi različnih stopenj se razlikijejo samo po velikosti. Kraki so malce konkavni in se ožajo proti središču. Izdelani so iz zlata in izpolnjeni z belim emajlom.
Središčno polje križa je emajlirano v rdeče-belo-rdeči barvi in predstavlja grb avstrijskega nadvojvodstva. Grb je obrobljen z belim emajliranim prstanom, v katerem se z zlatimi črkami razteza napis: FORTITUDINI (hrabrim; za hrabrost). Kraki križa so na reverzu enaki, v središču pa je spleten stiliziran monogram MTF (Marija Terezija in Franc). Prstan ki obkroža središčno polje je iz zelenega emajla.
Trak je rdeč, s široko belo progo na sredini, torej v barvi avstrijskega grba. Veliki križ se je nosil na lenti, ki je padala z desnega ramena na levi bok, Poveljniški križ na lentici okoli vratu in Mali križ na trakcu, ki se je zlagal v trikotnik.
Zvezda odlikovanja je enake oblike kot averz, razlika je v materialu iz katerega so narejeni kraki križa in v lovorovem vencu, nameščenem med kraki. Prve Zvezde so bile vezene s srebrnimi nitmi, kasneje pa so izdelane iz masivnega srebra, z brušeno sprednjo stranjo in s pozlačenim robom. Kraki Zvezde niso emajlirani, le lovorov venec in središčno polje z grbom in napisom so emajlirani. Vojaška odlikovanja Marije Terezije so se okraševala z briljanti in to vse stopnje toda samo pri jubilejnih in vladarskih.
Vojaško odlikovanje Marije Terezije je vplivalo tudi na izgled kasnejših odlikovanj: Sv. Štefana in Leopoldovega.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Mali križec vojaškega odlikovanja reda Marije Terezije (1921)
Napis na medaljonu averza se pričenja zgoraj desno, ločevalna šestkraka
zvezdica je nad avstrijskim grbom. Ni oznake izdelovalca.
Dimenzije: premer križa 29 mm, premer notranjega prstana: 13,5 mm; dolžina trakca 220
mm, širina bele proge na trakcu: 15 mm.
Avstrijsko cesarsko odlikovanje Leopoldovega reda
Österreichisch-kaiserlicher Leopold-Orden
V bitki z Napoleonom je avstrijski cesar Franc I. 14. julija 1808 osnoval novo, visoko odlikovanje. Bilo je posvečeno njegovemu očetu Leopoldu II. in je bilo po njem tudi poimenovano. Namenjeno je bilo osebam zaslužnim za civilne in vojne uspehe za cesarski dom in državo.
V 19. stol. je imelo odlikovanje Leopolda tri stopnje: Velike križe, Poveljniške in Male (Viteške) križe. Leta 1901 je uvedena I. stopnja z zvezdo in so tako bile štiri stopnje. Leopoldovo odlikovanje je v mnogočem oponašalo starejše odlikovanje Sv. Štefana. Nosilci odlikovanja so imeli pravico do naziva; na svečanosti Reda so prihajali oblečeni v posebne, razkošne obleke.
Vitezi Velikega križa so nosili odlikovanje na lenti, ki je padala z desnega ramena na levi bok in zvezdo. Na svečanostih reda so vitezi Velikega križa nosili odlikovanje na zlati ogrlici iz izmenjujočih črk F (ranc) in L (eopold), kron in hrastovih vencev. Odlikovanje je sestavljeno iz zlatega, rdeče emajliranega križa z belo emajliranimi robovi in zlate, rdeče emajlirane rudolfinske krone na vrhu križa. Do 1818 je bilo med kraki križa hrastovo listje.
V sredini so spletene inicialke F. I. A. (Franciscus Imperator Austriae). Ta medaljon je obkrožen z belo emajliranim prstanom z napisom: INTEGRITATI ET MERITO (neoporečnim in zaslužnim).
Na reverzu je v belo emajliranem in z zlatim lovorovim vencem uokvirjenim medaljonu izpisano geslo: OPES REGUM CORDA SUBDITORIUM (kraljevska moč je v srcih podanikov).
Lenta je rdeča, z dvema belima progama ob robu.
Zvezda Velikega križa je bila na začetku tudi izvezena iz niti, kasneje pa iz srebra in to do 1871 z gladkim, po letu 1871 pa z briljantnimi žarki. Na zvezdo je pričvrščen averz križa.
Zvezda I. stopnje, uvedena 1901 je tudi osmerokraka ima pa štiri daljše in štiri krajše skupine žarkov, ki so tudi malo drugače izvedeni.
Odlikovanje I. stopnje je enak Velikemu križu, nosil pa se je na lenti rdeče barve z dvema belima progama, 18 mm od roba.
Poveljniška in viteška odlikovanja so bila sorazmerno manjša in so se nosili na lentici oziroma na trikotnem trakcu.
S cesarskim odlokom so bile 1. marca 1860 uvedene vojne dekoracije, ki so se podeljevale za zasluge v vojni. Vojaške oznake so zeleno emajlirani ali pozlačeni lovorovi venci, ki se na odlikovanju nahajajo med krono in križem, na zvezdi pa med kraki. Posamezniku je bil lahko dvakrat odlikovan z redom Leopolda, za civilne in vojaške zasluge. Včasih je bilo to drugo odlikovanje za vojaške zasluge nižje stopnje. V tem primeru se je Veliki križ nosil z vojaškimi dekoracijami; te so vsebovale lovorov venec med kraki križa. Lovorov venec je tudi na Zvezdi postavljen med krake križa namesto med žarke. Tako so povečali število stopenj.
Leta 1908 je bila uvedena majhna dekoracija za Veliki križ in I. stopnjo Leopoldovega odlikovanja. V letu 1916 so vsem avstro-ogrskim odlikovanjem dodali meče za zasluge v bitki. Od 1917 so majhne dekoracije nosili na službenih oficirskih uniformah tudi poveljniki.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo na trikotnem trakcu z
meči (1917)
Napis na medaljonu averza se začne spodaj levo, ločevalna šestkraka
zvezdica je pod inicialkami, ki so reliefne. Na reverzu je oznaka izdelovalca: ROZET &
FISCHMEISTER.
Dimenzije: premer križa 31,6 mm, premer notranjega prstana: 14,8 mm, dolžina od
spodnjega kraka križa do križca na vrhu krone: 61,5 mm; širina bele proge na trakcu: 4
mm.
Vojni križ za zasluge
Militaerverdienstkreutz
Vojni križ za zasluge je 22. oktobra 1849 ustanovil cesar Franc Jožef I. Predlog za ustanovitev odlikovanja je dal avstrijski feldmaršal Johann J.W. Radetsky (1766-1858), ki je hotel odlikovati častnike za zasluge v bitki pri Santa Luciji, Curtatoni in Custozi. Statut Vojnega križa, sprejet 24. oktobra 1849, je podeljevanje tega odlikovanja prepuščal v nadležnost Ministrstva vojne. Red so lahko prejemali častniki za izjemne zasluge v vojni in v miru. Sprva je imel red le eno stopnjo, izdelan pa je bil v obliki srebrnega Leopoldovega križa z rdeče emajliranimi kraki križa v velikosti 30 mm. V osrednjem polju križa je stal srebrn napis: VER / DIENST. Reverz je bil gladek in brez napisa. Križ se je nosil na traku Vojnega križa. Z Vojnim križem odlikovani oficirji niso imeli pravice do častnega naslova Viteza ali drugih privilegijev.
Cesarski ukaz z dne 12. januarja 1860, ki je stopil v veljavnost po 12. marcu, je uvedel vojne dekoracije v obliki lovorjevega venca med kraki križa. Z ukazom 23. septembra 1914 sta bili uvedeni dve novi stopnji, tako da je imel red tri stopnje:
I. stopnja: veliki zlati križ, brez traku. Nosil se je na levi strani prsi.
II. stopnja: komanderski srebrni križ, manjši, na lentici okoli vratu.
III. stopnja: mali srebrni križ.
Vojne dekoracije v obliki srebrnega zeleno emajliranega lovorjevega venca:
III. stopnja: mali pozlačen lovorjev venec sredi križnega polja.
II. stopnja: zeleno emaljiran lovorjev venec sredi križnega polja. Mirnodobna dekoracija križa II.stopnje: z vojno dekoracijo III. stopnje.
I. stopnja: sredi križnega polja zeleno emajliran lovorjev venec, nekoliko večji od gornjega. Mirnodobna dekoracija: z vojno dekoracijo II. stopnje. Lovorjev venec je pripet ob osrednje polje in emajliran.
Mirnodobna dekoracija križa I. stopnje: z vojno dekoracijo III. stopnje. Lovorjev venec ni emajliran. Če je oseba, odlikovana z Vojnim križem za zasluge z vojno dekoracijo, prejela višjo stopnjo istega odlikovanja brez vojne dekoracije, je lahko na odlikovanju višje stopnje zadržala vojne dekoracije nižje stopnje. Po 23. septembru 1914 so odlikovanci namesto originalnih odlikovanj nosili male oznake, razen v primeru I. stopnje. Kasneje je bilo uvedeno nošenje malih oznak za vse stopnje Vojnega križa. Za junaštvo v neposrednem boju s sovražnikom sta bila po 13. decembru 1916 uvedena prekrižana meča. Po 1. avgustu 1917 se je Vojni križ za zasluge III. stopnje lahko podeljeval trikrat. V tem primeru so se na trikotni trak pripenjale do tri pozlačene ploščice. Za ponovno podelitev Vojnega križa za zasluge III. stopnje z mečema bi na zgornjo ploščico pritrdili prekrižana meča. Od 8. februarja 1918 se je lahko II. stopnja Vojnega križa z vojno dekoracijo podeljevala dvakrat. V tem primeru je odlikovanje viselo na kratkem ušescu, na katerem je bil pritrjen zeleno emajliran lovorjev venec.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
2x Vojni križ za zasluge 3. stopnje z vojno dekoracijo na trikontnem trakcu z
meči (1915)
Na ušescu je odtisnjen žig proizvajalca: V.M. (Vincent Mayer). Ena medalja je v
škatli z oznako proizvajalca: V.MAYERs SÖHNE / K.K-HOF-U. / KAMMER-JUWELIERE /
ORDENFABRIKANTEN / WIEN. Na pokrovu so poleg imena odlikovanja še inicialke v zlati
barvi: K.D. Drugi križ ni v škatli.
Dimenzije: premer križa: 31 mm, premer notranjega prstana: 14,7 mm.
Vojna medalja za zasluge
Militär Verdienstmedaille
Vojno medaljo za zasluge je 12. marca 1890 ustanovil cesar Franc Jožef I. kot priznanje vojaškim osebam, ki so se izkazale s svojim delom v času vojne ali miru. Medalja, ki jo je oblikoval dunajski medaljer Anton Scharff, je kovana iz pozlačenega brona. Na averzu medalje je upodobljena glava cesarja Franca Jožefa I. z lovorjevim vencem na glavi. Cesar je upodobljen v profilu v desno, s poudarjenimi brki in zalisci. Ob robu medalje se vije napis: FRANCISCVS IOS. I. D. G. IMP. AVST. REX. BOH. ETC. ET REX APOST. HVNG. Med napisom in robom medalje se razprostira stilizirani venec iz 65 listov. Sredi reverza se nahaja dvovrstični napis: SIGNVM / LAVDIS (znak priznanja), obrobljen z vencem iz lovorjeve (levo) in hrastove (desno) vejice. Lovorjeva vejica ima 30, hrastova pa 26 listov. Medalja meri v premeru 31-32 mm. Na medaljo je pričvrščena zlata cesarska krona. Kasneje kovana Vojna medalja za zasluge se razlikuje od Scharffovega modela po stiliziranem obrobnem vencu na averzu, ki ga sestavlja 65 (37 lovorjevih in 25 hrastovih) lističev.
Vojna medalja za zasluge se je nosila na levi strani prsi, pred Vojno medaljo 1873. Visoki aktivni častniki so za zasluge v vojni nosili medaljo obešeno na traku Vojnega križa za zasluge. Častniki, ki niso pripadali redni vojski oziroma niso bili rangirano razporejeni, so nosili medaljo na rdečem, 37,5 mm širokem traku. Vojna medalja za zasluge v mirnem obdobju, ki se je podeljevala vsem osebam v oboroženih silah, se je nosila rdečem svilenem traku. Obe medalje sta se lahko nosili ena ob drugi. Po 26. marcu 1911 so dvakrat odlikovane osebe (v vojni ali v miru) prejele Srebrno vojno medaljo za zasluge. Omenjena odreba je bila z dekretom 7. aprila 1914 spremenjena, tako da se je Srebrna vojna medalja za zasluge mogla nositi skupaj z že prejeto Bronasto vojno medaljo za zasluge. Srebrna vojna medalja za zasluge je bila tako po podobi kakor po velikosti enaka Bronasti vojni medalji za zasluge, le da je bila izdelana iz posrebrenega brona.
Medalja se je nosila na vojnem ali mirnodobnem traku. Oseba, odlikovana najprej za zasluge v vojni, pozneje pa še zasluge v miru, je nosila Srebrno vojno medaljo na rdečem (mirnodobnem) traku, Bronasto vojno medaljo za zasluge pa na vojnem traku. Avstro-ogrsko Ministrstvo za vojno je z okrožnico 7. oktobra 1915 spremenilo prejšnjo določbo o nošenju trakov, tako da so vsi odlikovani z (Bronasto) vojno medaljo za zasluge v vojni nosili medaljo na vojnem traku, v času miru pa bi vsi prejemali medaljo na rdečem (mirnodobnem) traku. Tako so nosili odlikovanje na vojnem traku tudi tisti, ki niso pripadali redni vojski, vendar so bili razporejeni.
S cesarskim ukazom 1. aprila 1916 je bilo predpisano, da se lahko Bronasto in Srebrno vojno medaljo za zasluge tekom vojne isti osebi podeli dvakrat ali trikrat. V tem primeru so na traku za nošenje medalje dodali srebrne ploščice. Istočasno je bila vplejana nova višja stopnja: Velika vojna medalja za zasluge, izdelana iz pozlačenega srebra v velikosti 57x37 mm. Med krono in medaljo je bil pritjen pozlačen lovorjev venec. Po 13.decembru 1916 so Vojni medalji za zasluge v boju s sovražnikom lahko dodajali pozlačena prekrižana meča na traku. Od 22. februarja 1917 se je lahko tudi Velika vojna medalja za zasluge podelila večrat, v tem primeru z pozlačenima ploščicama na traku.
Prve mesece vladavine Karla I. so podeljevali še stare Vojne medalje za zasluge s podobo preminulega cesarja. Od 28. aprila 1917 je bila na Vojni medalji za zasluge podoba cesarja Karla I., ki jo je izdelal dunajski medaljer Heinrich Kautsch. Nova Vojna medalja za zasluge, kovana iz pozlačenega brona, je imela na averu doprsno podobo Karla I. v profilu v desno. Ob robu averza se vije napis: CAROLVS D. G. IMP. AVST. REX BOH. ETC. ET REX APOST. HVNG. Spodaj je vtisnjena signatura izdelovalca: KAUTSCH. Na reverzu se dvovrstični napis SIGNVM / LAVDIS in dekoracija nista spremenila. Nad medaljo se ena ob drugi nahajata Rudolfova krona in ogrska krona sv. Štefana, obe zliti z medaljo in obkroženi z lovorjevo in hrastovo vejico. Velika vojna medalja za zasluge ima med krono in medaljo lovorjevo in hrastovo vejico.
Do konca leta 1917 so Veliko vojno medaljo za zasluge kovali iz pozlačenega srebra, leta 1918 iz pozlačenega brona, ob koncu vojne celo brez pozlate. Srebrno vojno medaljo za zasluge s podobo Karla I.so sprva kovali iz srebra, kasneje pa so jo skupaj z Bronasto vojno medaljo za zasluge izdelovali iz vse slabšega materijala, ob koncu iz t.i. vojne kovine.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Srebrna vojna medalja za zasluge z likom Franca Jožefa I. na vojnem trakcu s
srebrno ploščico z meči za ponovno podelitev (1917)
Medalja ima nekoliko širšo obrobo kot bronasta. Je v škatli z oznako
proizvajalca: G.A.SCHEID / WIEN / VI.GUMPENDORFERSTR.85 / BUDAPEST / VII., HOLLO-UTCZA 6.
Imam še drugo škatlo ki ima na pokrovu srebrn grb z napisom VIRISUS UNITIS pod katerim
je odtis štampiljke: M. Bohw. in drugačno oznako proizvajalca: SCHEID G. A. / BUDAPEST /
VII., HOLLO UTCZA 6. SZ.
Dimenzije: premer medalje: 30,8 mm, dolžina celotne medalje s krono: 51 mm; širina
ploščice na trakcu: 8,6 mm, dolžina: 40 mm.
2x Bronasta vojna medalja za zasluge z likom Franca Jožefa I. na vojnem trakcu
z meči (1916)
Ena medalja je v škatli z oznako proizvajalca: ZIMBLER, WIEN VII / K.u.K HDF- /
LIEFERANT / BURGGASSE 33. Druga škatla ima na pokrovu bronast grb z napisom VIRISUS
UNITIS in drugačno oznako proizvajalca: BREITNER TESTVEREK / BUDAPEST / HOLLO UTCZA 2.
Dimenzije: premer medalje: 30,8 mm, dolžina celotne medalje s krono: 50,6 mm (51,8 mm).
Jubilejni križ iz leta 1908
Jubiläumkreutz 1908
Ob 60 letnici prihoda na oblast je cesar Franc Jožef I. leta 1908 ustanovil tri jubilejne križe:
I. Vojaški jubilejni križ 1908 (Militär-Jubiläumskreutz 1908) je bil osnovan 10. avgusta 1908. Križ so podeljevali vsem aktivnim častnikom na dolžnosti 2. decembra 1908, vojnim zdravnikom in uslužbencem, ki so imeli ta status od 2. decembra 1848, pa pripadnikom redarstva in posameznim vojakom, pod pogojem, da so zadnji dve leti služili v vojski (zaključno z 2. decembrom 1908). Po 21. decembru 1914 so lahko odlikovanje prejeli vsi častniki v pokoju, ki so bili predlagani za odlikovanje dne 2. decembra 1908, seveda če so bili v aktivni službi v času I. svetovne vojne. Medalja visi na belem traku z dvema temnordečima 5 mm širokima progama.
Kraki križa, izdelani iz pozlačenega brona, se ožijo proti sečišču, med njimi pa se vije lovorjev venec. Sredi križa je znotraj okroglega polja upodobljena doprsna reliefna podoba cesarja Franca Jožefa I. v uniformi v profilu v desno. Ob levem robu averza se vije napis: FRANC. IOS. I. Povsem ob robu osrednjega polja desno spodaj je vtisnjena slabo vidna signatura: R. MARSCHALL. V osrednjem polju reverza leži napis: 1848/1908. Premer krakov križa znaša 36 mm. Medalja visi na 40 mm širokem belem traku z dvema temnordečima 5 mm širokima progama, ki sta 3,5 mm oddaljeni od roba.
II. Jubilejni križ za civilne uslužbence (Jubiläumskreutz für Zivil- Staatsbedinteste) je ustanovil 14. avgusta 1908 cesar Franc Jožef v Bad Ischlu v Avstriji. Podeljeval se je vsem osebam, brez ozira na spol, ki so bili v državni službi na dan 2. decembra 1908. Križ so lahko prejeli tudi uslužbenci, ki so, čeprav 2. decembra 1908 niso bili aktivni, pred tem aktivno in brez prekinitve služili vsaj 10 let. Prav tako so lahko porejeli križ vsi zaposljeni na državnih dobrinah in nadzorniki, ki so bili zaposljeni vsaj tri leta in bili stari nad 30 let. Odlikovanje je viselo na 40 mm širokem rdečem traku.
III. Jubilejni dvorni križ (Jubiläumshofkreutz) je ustanovil cesar Franc Jožef I. 20. septembra 1908. Podeljeval se je kot priznanje članom vrhovnega in višjih sodišč, ministrstva za zunanje zadeve, gardijskim častnikom, podčastnikom, dvornim uslužbencem in drugim, ki so bili na dolžnosti 2. decembra 1908 ali so bili istočasno v pokoju pod posebnimi okoliščinami. Odlikovanje se je nosilo na rdečem traku z dvema 7 mm širokima belima progama.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
2x Vojaški jubilejni križ
En križ je na trikotnem trakcu, ki je bel z rdečimi robnimi črtami, drugi je
na rdečem.
Dimenzije: premer križa: 37 mm, premer notranjega prstana: 22 mm.
Spominski križ na mobilizacijo 1912 - 1913
Ehrinnerungskreutz 1912-13, Mobiliesierungskreutz 1912-1913
Spominski križ na mobilizacijo 1912-1913 je 9. junija 1913 ustanovil cesar Franc Jožef I. Podeljeval se je kot priznaje pripadnikom avstro-ogrskih oboroženih sil, ki so v času vojne krize na Balkanu služili najmanj štiri tedne dlje kot je bilo predpisano. Spominski križ se je podeljeval vojnim atašejem, pripadnikom obmejne policije, carinikom, gozdnim uslužbencem, prostovoljnemu medicinskemu osebju, prebežalim beguncem, častmikom opazovalcem, ki so po službeni dolžnosti sodelovali v balkanskih vojanh 1912-13, prav tako pa tudi osebam, ki so bile izgnane iz albanskega mesta Skadar po njegovi kapitulaciji leta 1913.
Križ je kovan iz tombaka (legura bakra in cinka, z manjšim odstotkom cinka kot v navadno), nekaj primerkov iz kasnejšega obdobja pa je izdelanih iz bakra in vojnega materijala. Kraki enakokrakega križa se proti središču ožijo in imajo konkavne robove. Ovalno ušesce z dvema oprimkoma v obliki osmice je kovano skupaj z križem. Križ ima blago reliefno porobje na averzu. V averznem osrednjem medaljonu, obrobljenem z dvema koncentričnima krogoma, se nahaja izpisana datacija: 1912/1913. Reverz je prazen in gladek. Velikost spominskih križev varira med 33 in 37 mm. Odlikovanje visi na trikotnem rumenem traku z dvema črnima, 3 mm širokima progama ob robu.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Spominski križ na mobilizacijo 1912-1913
Dimenzije: premer križa: 36,8 mm, premer notranjega prstana: 16,5 mm.
Karlov četni križ
Karl-Truppenkreuz
Četni križ je 13. decembra 1916 ustanovil cesar Karel I. Odlikovanje se je podeljevalo pripadnikom vseh rodov kopenske vojske, mornarice in žendarmerije, ki so preživeli vsaj 12 tednov na fronti ali so sodelovali v najmanj eni bitki. Križ so podeljevali tudi pripadnikom izvidniških, inžinirskih in signalnih enot ter pilotom, ki so opravili vsaj 10 bojnih poletov. Križ so lahko prejeli tudi ranjeni, čeprav niso izpoljnevali zgoraj navedenih pogojev.
Četni križ je kovan iz sivo patiniranega cinka (vojni materijal). Kraki enakokrakega križa se ožijo proti sečišču. Granulirane krake križa z poudarjenim ozkim gladkim robom povezuje lovorjev venec. Na averzu križa je vtisnjen napis: GRATI / PRINCEPS ET PATRIA / CAROLUS / IMP.ET REX (hvaležna vladar in domovina, Karel vzvišeni cesar). Na reverzu sta v gornjem kraku upodobljeni avstrijska cesarska in ogrska kraljeva krona, pod njima leži monogram: C. V horizontalnem kraku leži napis: VITAM ET SANGVINEM, v spodnjem pa letnica: MDCCCCXVI. Premer krakov križa znaša cca.: 29 mm. Križ visi na 40 mm širokem trikotnem traku z 18 mm široko rdečo progo v sredini, ob robu pa dve progi iz ozkih poševnih rdeče-belih črtic širine 1 mm. Sponka je ploščata in zvita v obliki številke osem.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Karlov četni križ (1917)
Trikoten trakec.
Dimenzije: premer križa: 29,5 mm; širina bočne proge na trikotnem trakcu: 18 mm.
Ranjeniška medalja
Verwundetenmedaillen
Ranjeniško medaljo je 12. avgusta 1917 osnoval cesar Karl I. Njeno podeljevanje je bilo odrejeno s statutom 22. junija 1918. Kot se vidi že iz imena, so ranjeniško medaljo dobivali oboleli in ranjeni na bojišču. Tisti s težkimi obolenji so medaljo nosili na trikotnem trakcu vojaško sive barve z dvema rdečima črtama ob robu. Ranjeni so medaljo nosili na enakem trakcu, ki pa je bil po sredini označen z eno ali več ozkimi rdečimi črtami, odvisno od števila ran, ki so jih prejeli. Te črte so bile obrobljene s črnim sukancem. Na trakcu je bilo lahko največ pet prog za pet ali več ran.
Medalja je kovana iz cinka in je temno patinirana. Na averzu je prikazana glava cesarja Karla I. v desnem profilu. Nad glavo je napis: CAROLVS, spodaj pa so dve lovorovi vejici. Na reverzu je napis: LAESO / MILITI / MCMXVIII (ranjenemu vojaku, 1918). Letnica je napisana z manjšimi črkami.
Medaljo je izdelal Richard Placht, ki je tudi podpisan na averzu.
Značilnosti odlikovanja v tej zbirki:
Ranjeniška medalja za prvo rano
Trakec ima eno črto, ki je črno obrobljena.
Dimenzije: premer medalje: 38 mm; širina rdečih bočnih črt na trikotnem trakcu: 5 mm,
širina rdeče središčne črte z črnim robom: 3 mm.
