FM. Svetozar BOROEVIĆ von Bojna

M N E N J E

K prošnji za vojaško odlikovanje Marije Terezije stotnika Johanna ISKRIĆA.

V polni meri se pridružujem mnenjem poveljstva korpusa.

515, 29 junij 1918

Boroević fm.
takrat poveljnik soške armade


Cesarsko-kraljevo poveljstvo I. pehotne divizije

Fmlt. Josef M e t z g e r.
Op. Nr. 616.

M N E N J E
k prošnji stotnika I s k r i ć a za red Marije Terezije.

Pri nežni postavi in zelo skromnem nastopu, združuje stotnik I s k r i ć neupogljivo trdnost volje s preprosto in skoraj samoumevno brezbrižnostjo do osebne varnosti, kar se mi zdi najvišja in najplemenitejša oblika junaštva, ki se prenaša tudi na njegove podrejene.
Visoko mnenje, ki sem ga imel še pred 11. soško bitko o stotniku Iskriću in zaupanje v njegovo vztrajnost, v njegovo razumevajoče, zanesljivo in spretno vodenje, me je navedlo, da sem na mesto obolelega poveljnika (majorja G a a l a) imenoval stotnika Iskrića za poveljnika bataljona na važnem odseku fronte pri AUZZI (Avčah). Prav v tem času, avgusta 1917, so se namnožila znamenja, da bodo Italijani razširili svoje napade tudi na odsek LOG -- DOBLAR -- AUZZA (Avče).
Stotnik Iskrić je popolnoma upravičil izkazano zaupanje in je v tridnevnih težkih bojih, ter v resnično brezizhodnem položaju vztrajal in tako presegel ukaze in dolžnosti, česar je zmožen samo junak.
Na položajih poveljstva I. pehotne divizije na koti 981 pri KORENU sem bil očividec bojev na planoti LOMA in potrjujem pravilnost opisa bojev v prošnji stotnika I s k r i ć a.
Čeprav obkoljen tako na desnem krilu pri vasi OVŠJE, kot na levem pod FRATTO, je stotnik Iskrić v času od 18. 8. do 20. 8. odbil vse sovražnikove napade in poskuse prehoda na svojem odseku.
Do 20. 8. zjutraj je on še lahko upal na razbremenitev položaja s protinapadi naših čet na obeh sosednih odsekih, hkrati pa je vedel, da je za uspeh protinapadov potrebno držati prostor pri AVČAH za vsako ceno.
Dne 20. 8. zjutraj pa je stotniku I s k r i ć u postalo jasno, da se je protinapad 37. Sch. regimenta na desnem krilu izjalovil, hkrati pa je sovražnik na levem krilu prodrl daleč prek VRHA, tako, da protinapad 21. Sch. divizije ni več prištel v poštev.
Če je stotnik I s k r i ć, kljub navidezno brezizhodni situaciji in kljub temu, da je poveljstvo 22. Geb. brigade izrecno prepustilo odločitev o umiku njegovi lastni presoji, še ves dan 20. 8. z zadnjimi močmi vztrajal na položajih, mi dolžnost nalaga priznanje, da je prav ta vezava močnih sovražnikovih sil na odseku pri AVČAH in s tem zadrževanje sovražnikovega napredovanja čez vasi OVŠJE in ŠIROKA NJIVA, omogočilo poveljstvu I. pehotne divizije, da je s prihodom svežih moči oblikovala novo strjeno fronto na planoti LOMA in ustavilo sovražnika.
Prav neupogljivi odločnosti stotnika Iskrića gre zahvala, da je sovražnikov napad na planoti LOMA ostal ozko omejen in se je njegov načrt, priti za hrbet mostišču pri MOSTU NA SOČI izjalovil. Prošnja stotnika Iskrića za vojaško odlikovanje reda Marije Terezije je po mojem globokem prepričanju popolnoma utemeljena in upravičena.


Poljska pošta 521. 5. februarja 1918.

Metzger feldmaršal


Cesarsko-kraljevo vojno poveljstvo Przemysl

Generalmajor Vendelin Colerus v. Geldern

Spričevalo hrabrosti

Stotnik Johann Iskrić K.u.k. I.R. 86 je v 11. soški bitki od 17. - 20. avgusta 1917 kot komandant odsekov soških obalnih položajev pri Avči, zaradi junaštva, neustrašnega poguma, kakor tudi zaradi njegove neprekinjene lastne pobude tako vzpodbudno deloval na svoje moštvo, da je vztrajalo na položajih, čeprav sta bila že oba boka prebita in je bil položaj s hrbta zelo ogrožen.
Nadalje je stotnik Iskrić odbil poskuse prehoda sovražnika čez Sočo pri Rončinju in odbil več napadov nasprotnika in s tem zadrževal razširitev sovražnika, ki je vdrl v njegove položaje.

Przemysl, 1. marca 1918

Vendelin Colerus von Geldern generalmajor
takrat komandant 22. Ldst. G. brigade
in neposredno predpostavljeni


1. Generalštabni oficir poveljstva I. pehotne divizije

Stotnik generalštaba

Erich von R E I S E N A U E R

P O R O Č I L O

O delovanju stotnika I S K R I Ć A, pehotni bataljon III/85, v času 11. soške bitke

19. avgusta 1917, me je poveljstvo 1. pehotne divizije, pri katerem sem bil tedaj stacioniran, določilo, da na opazovalnem mestu zamenjam težko ranjenega stotnika zug. dem Gtsbe. P O D H R A J S K Y J A kot 1. generalštabni oficir 22. gorske brigade. Brigadno poveljstvo 22. gorske brigade se je tedaj nahajalo na vzpetini Na Grad, neposredno za prvo frontno črto, kar mi je omogočilo neposreden pregled nad bojnim poljem in položajem stotnika ISKRIĆA.
Opis položaja v poročilu stotnika ISKRIĆA popolnoma ustreza dejstvom.
Zveza med brigadnim poveljstvom in položajem stotnika ISKRIĆA je bila vedno znova pretrgana zaradi izjemno hudega sovražnikovega obstreljevanja celotnega področja. Vsi poskusi vzpostavitve tako telefonske kot kurirske zveze so se izjalovili, o čemer pričajo hude izgube telefonskega moštve in kurirjev. Tudi vidna zveza je bila zaradi eksplozij in dima nemogoča. Nepretrgana zveza in posredovanje ukazov je bilo spričo takšnih okoliščin izključeno. Vodenje je zato bilo prepuščeno oficirjem na terenu, večji del prav stotniku Iskriću, ki je bil brigadnemu poveljstvu dobro znan.
20. 8. popoldne sem uspel stotniku ISKRIĆU prenesti poleg informacije o položaju še ukaz brigadnega poveljstva, da naj stotnik Iskrića kar se da dolgo vztraja na položaju, trenutek umika pa je prepuščen njegovi lastni presoji.
Brigadno poveljstvo je tedaj videlo, da je stotnik ISKRIĆ v dvojnem obroču, hkrati pa nas jeo položaju po telefonu obvestil 1. generalštabni oficir I. pehotne divizije nadporočnik Z I M M E R.
Ker je bil stotnik ISKRIĆ odločen vztrajati, zveza in pomoč pa nista bili mogoči, je bilo računati s popolnim uničenjem njegove skupine. Zaradi varnosti položaja pa tega ni bilo mogoče dopustiti, saj bi nastala praznina delovala uničujoče, ker nismo imeli rezerv, ki bi jo zapolnile.
Stotnik ISKRIĆ je popolnoma upravičil izkazano zaupanje in je šel preko svoje dolžnosti do skrajnosti.
Skupina pod njegovim poveljstvom je delovala kot klin, zarit globoko v sovražnikove sile. Uspešno je zaviralo napredovanje Italijanov in je zaslužna za večji del uspehov tistih dni.
Vsi, ki smo bili priča delovanju skupine pod poveljstvom stotnika Iskrića, smo polni občudovanja.
Kakor sem ponosen, da sem osebno sodeloval v trdih bojih na polju slave, tako sem prepričan, da bo delo stotnika ISKRIĆA in njegove junaške peščice za vedno zapisan kot eden najlepših poglavij v slavni zgodovini naše vojske.

Poljska pošta 512, 3. februarja 1918

Erich von Reisenauer stotnik
med 11. soško bitko 1. generalštabni
oficir 22. gorske brigade


Pehotni bataljon IV/25

Nadporočnik Josef Navratil

Spričevalo hrabrosti
za g. stotnika Johanna Iskrića k prošnji za
priznanje vojaškega odlikovanja Marije Terezije

Takrat sem bil, v opisanih borbah, pribočnik v odseku Log - Auzza (Avče) in kot očividec poznam vse opisane dogodke. Ti so se zgodili na popolnoma tak način, kot so prikazani v poročilu borbe.
Potrjujem zlasti to, da je bila zveza z višjim poveljstvom skoraj ves čas prekinjena in je zato stotnik Iskrić v času kritične situacije ukrepal povsem samostojno. Če je bila zveza za kratek čas le vzpostavljena, je bila uporabljena izključno za usmerjanje lastnega topniškega ognja.
Potrjujem tudi, da je 20. avgusta popoldan poveljstvo 22. Ldstm. Geb. brigade, glede na izredno ogroženost položaja stotniku Iskriću dovolilo umik vendar se je stotnik Iskrić prostovoljno odločil vztrajati.
Šele, ko se je stotnik Iskrić nezavesten zgrudil in so ga morali odpeljati, je prišel ukaz brigadnega poveljstva za umik, ki se je šele takrat tudi izvršil.
Stotnik Iskrić je takoj po prevzemu poveljstva, še pred začetkom 11. soške bitke uredil zvezno in obrambno službo v celotnem odseku. Med borbo je bil ves čas dejaven in s svojim osebnim zgledom in odličnim pogumom odločilno uplival na svoje vojake. Njegovemu vplivu gre zahvala, da se je vsako omahovanje, ki se je v toku silno kritične situacije pri posameznih podpoveljnikih občasno pojavilo, hitro odpravilo in so vztrajali kljub najtežjemu položaju.

Josef Navratil nadporočnik
k.u k.
Inft.Baon. IV/25


K. u. k. Infant. Regt. No. 83

Karl Siesz
oblt.i.d. Res.

Spričevalo hrabrosti
za gospoda stotnika Johanna Iskrića k prošnji za priznanje
vojaškega odlikovanja Marije Terezije

Kot drugi pribočnik in častnik za zveze, sem bil v bojih, ki so se odvijali točno tako, kot so opisani v poročilu o bitki, vedno ob stotniku Iskriću in lahko kot očividec potrdim, da je bil med bitko dan in noč neutrudno dejaven.
S svojo osebno izredno hrabrostjo in s svojo v vseh kritičnih situacijah vedno zgledno mirnostjo na svoje moštvo tako dobro vplival, da je bilo s tem vsako, s težkim položajem razložljivo omahovanje, takoj odpravljeno in je vsak z zaupanjem gledal poveljnika in vztrajal v kritičnem položaju.
Navkljub vsem naporom, je bila zveza z višjim poveljstvom skoraj ves čas prekinjena in je bil zato stotnik Iskrić odvisen le od svojih odločitev.
Stotnik Iskrić je ves čas in v vsakem kritičnem položaju deloval samodejno in z lastno iniciativo. Tak primer je bil tudi, ko je poveljstvo brigade , ki je uvidelo povsem nevzdržen položaj tam bojujočih se čet, dalo dovoljenje za umik. Kljub temu je do svojega popolnega zloma obdržal položaj. Prostovoljno in tako dolgo je vztrajal, dokler je le mogel.
Kmalu za tem se je le začel umik.

Urad poljske pošte št. 4., 22. III. 1918

Karl Siesz nadporočnik i. d. R.
od I. R. 48. takrat dodeljen I. R. 83.