Številka: 187-1/2013-3
Datum: 12.6.2013
ZABELEŽKA
Posveta o preprečevanju alkoholizma med mladimi, ki je bil v torek, 11. junija 2013, ob 17.00 uri, v prostorih SLS, MOL, Štefanova 11
Prisotni: dr. Rajko Kenda in dr. Mojca Brecelj Kobe-Pediatrična klinika, Breda Primožič- MOL, OPVIŠ,UPZ, Alenka Žagar, Danči Maraž – MOL, OZSV, Mateja Demšič, MOL, OK (Urad za mladino), Migdad Grbič, Daniel Vedernjak, oba PP Ljubljana Center, Mihael Prelc, Mestno redarstvo MOL, Vojko Vavpotič, direktor zavoda Mladi zmaji, Vodeb Matjaž, koordinator projektov Zavod BOB, Zvone Mikič, direktor Centra za socialno delo, LJ-Center, Matej Košir, Inštitut Utrip, Janko Korošec, Svet staršev OŠ Ledina, Alenka Šoba, svetovalka gimnazija Poljane, Nejka Kotnik, Tilen Zupan, dijaka gimnazija Poljane, Darja Silan, gimnazija J. Plečnika, Andrej Martin Vujkovac, Mina Pirih, študenta Medicinske fakultete, Marija Verbič, ravnateljica SZŠ Ljubljana, Alenka Nagode, SEŠ Ljubljana, Ljuba Plešec, Erika Sešek, DIC Ljubljana, Andreja Gimpelj, Manca Žnidaršič, DD Tabor, Jana Juvan, Večer, Barbara Smajila Dnevnik, Anja Gorenc, STA, Mojca Kucler Dolinar, Urška Makovec, SK NSi, Igor Pigac, Daša Kokole, Karmen Juren, občani, Meta Verbič, predsednica Sveta ČS Center, Savin Jogan, Marijana Kobe, Goran Iskrić, člani Sveta ČS Center in Jožica Sevčnikar Skorupan, uslužbenka SLS, MU, MOL,
Predsednica Sveta ČS Center, Meta Verbič, je pozdravila vse prisotne in se jim zahvalila za odziv in pripravljenost, da po svojih močeh prispevajo k osvetlitvi problema in iskanju rešitev. ČS Center je zaradi svoje umeščenosti v središče mesta in s tem v središče dogajanja v Ljubljani zelo obremenjena s kaljenjem nočnega miru, vandalizmom in hrupom, ki so največkrat posledica prekomerne opitosti obiskovalcev. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je v porastu število prekomerno opitih najstnikov, tudi mlajših od 12 let. Znan je problem zbiranja mladih ob koncu tedna na ploščadi pred Maksimarketom in na Trnovski plaži ob Ljubljanici, kjer pridejo mladi tudi v stik še z drugimi drogami. Namen posveta ni doseči prepoved uživanja alkohola vsem in vse povprek, ampak pomagati (pre)mladim prepoznati pasti uživanja alkohola in tudi ostalih prepovedanih drog, ter jim z obveščanjem in osveščanjem ponuditi alternativne možnosti preživljanja prostega časa.
V nadaljevanju je predsednica Meta Verbič kot neposredni vzrok za sklic posveta navedla članek, oziroma intervju z dr. Rajkom Kendo v medijih, v katerem je opozoril na opisano problematiko, odkar opite mladoletne otroke vozijo na Pediatrično kliniko. Zato je dr. Rajka Kendo in vodjo otroške psihiatrije na Pediatrični kliniki, dr. Mojco Brecelj Kobe, povabila, da kot uvodničarja opišeta in osvetlita problematiko.
Dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike je povedal, da mu kot predstojniku zdravniki poročajo o številu med vikendom pripeljanih opitih otrok, in dejstvo je, da gre za otroke, ki so lahko tudi drugače telesno poškodovani, spolno zlorabljeni, podhlajeni. Nekateri med njimi so tudi že povratniki. Takšno stanje je zaskrbljujoče, kajti število je verjetno še višje, vendar vsi ne pristanejo v bolnišnici. Zavedati se moramo, da so ogroženi otroci žrtve svojega okolja in vplivov, zato jih ne smemo obsojati. Sam ni pristaš pogromov in nedomišljenih akcij, ampak vidi reševanje problema kot mozaik, kjer vsak kamenček šteje, zavrniti se ne sme nobene, niti najmanjše pobude.
Dr. Mojca Brecelj Kobe, vodja otroške psihologije na Pediatrični kliniki, je povedala, da obravnavajo otroke do zaključka osnovne šole, motnje hranjenja pa do 18. leta. Na oddelku otroške psihiatrije ugotavljajo, da segajo izkušnje otrok z vsemi drogami, najpogosteje z alkoholom, vse bolj v zgodnje otroštvo, ko bi se morali pravzaprav še igrati. Zdravniki se srečujejo s samopoškodbami, motnjami hranjenja in drugimi psihičnimi težavami, ki jih imajo otroci zaradi življenja v ogroženih okoljih, dostopnosti do deviantnih vsebin na spletu, druženja s problematičnimi odraslimi in neurejenih družinskih odnosov.
Glede na znano visoko stopnjo tolerance Slovencev do uživanja alkohola je za mladostnika dokaz poguma, da se opije preko meja. Vprašati se moramo, ali ima mladostnik na voljo dovolj raznovrstnih, in žal, tudi cenovno dostopnih dejavnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Digitalna doba omogoča mladostniku dostop do raznih nezaželenih vsebin, starši pa niso dovolj pozorni ali izobraženi, da bi otroku onemogočili dostop do teh vsebin na spletu. Dr. Brecelj Kobetova je opozorila tudi na nevarnost raznovrstnih sintetičnih drog. Te so v porastu. Zaradi želje po lahkem zaslužku pa niso dovolj raziskane in zato veliko bolj nevarne.
Sama ocenjuje, da so vsi preventivni programi za otroke in mladostnike dobrodošla in pozitivna pomoč pri reševanju njihovih problemov.
Daniel Vedernjak, pomočnik komandirja PP Ljubljana Center je informacijo predstvnikov Pediatrične klinike dopolnil z nekaterimi dejstvi s katerimi se sečujejo pri svojem delu, ki ga v mešanih skupinah z mestnimi redarji opravljajo na omenjenih lokacijah. Poudaril je, da imajo policisti nadzor nad zbiranjem mladih pred Maksimarketom, kjer se jih ob koncu tedna zbere tudi do 1000 in Trnovsko plažo, kjer ocenjuje obisk do 500 mladih. Pri svojem delu se srečujejo se z opijanjem mladoletnikov, preprodajo drog, tudi pretepi, hrupom in vandalizmom. Ukrepajo pa lahko samo v skladu z zakonom. Vodja policijskega okoliša je že pozval pristojne nevladne organizacije, da v teh okoljih predstavijo in izvajajo svoje programe, vendar pravega odziva ni bilo. Letos so imeli 64 kršitev v smislu nudenja alkohola mladoletnim. Opite mladoletne otroke policija privede na policijsko postajo in jih preda staršem. Če pa je ogroženo življenje, jih napotijo v bolnišnico. V primeru, da se starši ne odzovejo, o tem obvestijo Center za socialno delo. Sam ocenjuje, da ima največ moči varno družinsko okolje; tudi odzivi staršev na policijsko urgenco so največkrat pozitivni.
Predsedujoča se je vsem trem zahvalila za izčrpno predstavitev problematike in odprla razpravo.
Martin Vujkovac, študent medicine : Kaj storijo na Pediatrični kliniki, ko se srečajo z mladoletnimi opitimi povratniki?
Dr. Rajko Kenda je odgovoril, da zdravniki izvajajo strokoven in oseben pristop, otrok je vključen v program (tretma) v sodelovanju s starši.
Karmen Juren, prebivalka ČS Trnovo, je opisala situacijo na »Trnovski plaži« in posledice dogajanja na okoliške prebivalce, ki so izpostavljeni stresu zaradi kaljenju nočnega reda in miru in nehigieničnim razmeram, na katere so opozorili tudi Inšpektorat za zdravje. Prebivalci so priča nenehnemu kršenju zakona zaradi dostopnosti alkohola mladoletnim in preprodaji drog. Menila je, da smo kot družba povsem odpovedali pri zaščiti ogrožene mladoletne populacije.
Danijel Vedernjak je dodal, da bi morala pristojna ministrstva in nevladne organizacije narediti več. Policisti lahko samo sankcionirajo v skladu z zakonom.
Matjaž Vodeb, koordinator projektov Zavoda BOB, je udeležence posveta seznanil s projektom, ki ga izvajajo z mladimi na Bregu, Trnovski plaži in pri Maksimarketu. Mladi iz ranljivih skupin ne bodo resni sogovorniki vse dotlej, dokler ne bodo videli resnih oziroma uresničljivih alternativ. Starši in odrasli smo dolžni tem mladim ponuditi roko in se jim približati z dejanji, zanje prevzeti tudi odgovornost, ne samo trositi obljub.
Mateja Demšič, MOL, OK, tudi Urad za mladino, je poudarila, da pri svojem delu ugotavlja, da mladi potrebujejo pozitivne vzore, zato je pogosto jezna zaradi neodgovornih staršev in odraslih, ker ne vidijo svoje podobe, od otrok pa zahtevajo nemogoče. Alkohol in droge so problem med mladimi, Ljubljana pa je seveda tudi vaba za mlade iz perifernih okolij, kjer se nič ne dogaja, oziroma umik, da pozabijo, kaj se jim dogaja. Delo z mladimi, ki so na ulici, ni dovolj. Žal, odrasli nismo dovolj odgovorni, otrokom prodajamo naše ideale in želje, njih pa ne slišimo in jim ne prisluhnemo. Trenutna ekonomska, pa tudi moralna kriza se, še bolj kot na odraslih, odraža na mladih, zato so negotovi, njihova bodočnost kaže zelo nespodbudno sliko.
Igor Pigac, občan, je vprašal koliko otrok je bilo zaradi alkohola urgentno obravnavano na Pediatrični kliniki in ali starši plačajo poseg izpiranja želodca, tako kot je to pri odraslih oziroma so kakorkoli kaznovani?
Dr. Rajko Kenda je odgovoril, da je bilo do zdaj obravnavanih cca 50 otrok zaradi opitosti, prisotne pa so lahko tudi spolne zlorabe, droge, fizične poškodbe. Rekord enega večera je 15 pripeljanih opitih otrok. Za kazensko odgovornost ne ve. Kadar gre za izčrpanje želodca zaradi prevelike količine alkohola, poseg plačajo straši. Kadar pa so prisotne še druge zlorabe ali poškodbe, se otrok obravnava celovito, v sodelovanju s straši. Poudarja, da moramo starši in odrasli sprejeti svoj del odgovornosti in dolžnosti, ki jih imamo do otrok.
Matjaž Vodeb je menil, da uradna statistika ne odraža realnega stanja števila zlorab katerekoli vrste drog. Sam želi pomagati mladim predvsem s svojim zgledom in doseči, da mu bodo verjeli, da je iskren. Mladi potrebujejo predvsem potrditev, da so uspešni, pozitivni, potrebujejo zaupanje.
Mojca Kucler Dolinar, mestna svetnica, Nsi, se je v razpravo vključila kot predstavnica stranke, ki je Mestnem svetu predlagala sprejem Odloka o prepovedi uživanja alkohola na javnih krajih (v nadaljevanju Odlok). Poudarila je, da z Odlokom niso želeli uveljaviti prohibicije, se pa zavedajo problema razširjenosti uživanja alkohola, poznajo tudi preventivne ukrepe in programe, ki pa žal ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Z Odlokom so predvsem želeli zaustaviti trend popivanja med mladimi. Družina je primarno odgovorna za vzgojo otrok, družba pa mora družini pomagati, da bo pri vzgoji in omejevanju dostopnosti do prepovedanih substanc uspešna. Ko mladi zaidejo v začaran krog, morajo imeti in poznati alternative. Žal vsi, je menila Kuclerjeva, ki se ukvarjajo z alternativnimi in preventivnimi programi, niso dovolj uspešni. Zakon prepoveduje prodajo alkohola mladoletnim, in nič ni narobe s tem, da je nekaj dovoljeno odraslim, prepovedano pa otrokom, saj je to del zdrave in odgovorne vzgoje. S sprejetjem Odloka bi se lahko začel proces, ki bi zaustavil porast uživanja alkohola med mladimi.
Mateja Demšič je svoje razmišljanje dopolnila z mislijo: "Žalostno je, da vsi, ki se ukvarjamo z alternativnimi in preventivnimi programi, nikoli ne bomo ostali brez dela. Vedno bodo mladi, ki se bodo omamljali iz radovednosti, zaradi dokazovanja ali želje po pozabi. Alternativni programi seveda niso rešilna bilka, ki bo reševala ali rešila stanje. Mladi nimajo služb, zato ne vidijo perspektive, žal jih je pogosto bolj strah, kot bi jih moralo biti. Odrasli morajo biti z ničelno toleranco pri uživanju vseh vrst drog vzgled, ki ga dajejo naprej mladim, ki morajo spoštovanje odraslih tudi čutiti, to je dolgotrajen proces".
Breda Primožič, MOL, OPVI, Odsek za preprečevanje odvisnosti, je povedala, da ima MOL programe za pedagoške delavce, starše in otroke, dosegljive tudi na spletu. Pedagoškim delavcem je očitala, da žal ne prepoznajo koristnosti preventivnih programov, zato tudi npr. beležijo osip obiska Šole za starše. Meni, da so programi dobri, nekaj je narobe z odraslimi, da teh programov ne uporabljajo in ne upoštevajo. Preventivni programi v družbi so dolgotrajni proces, zato ne smemo učinkov in rezultatov pričakovati takoj. Na vprašanje Karmen Juren, zakaj se tako branimo in bojimo prepovedati pitje alkohola na javnih površinah, je odgovorila, da prepoved ne reši ničesar, sploh pa ne bo rešila mladih. Ne smemo zamenjevati vzroka in posledice, alkohol je posledica, zavedanje o vzrokih in omejevanju njihovega vpliva, predvsem na mlade, pa dolgotrajen proces in naloga predvsem nas odraslih.
Mina Pirih, študentka Medicinske fakultete, je prenesla sporočilo študentov, da so zaradi prometne nesreče treh njihovih kolegic, ki jo je povzročil pijan voznik, izoblikovali iniciativa študentov. V obliki delavnic želijo delovati med mladimi na osnovnih in srednjih šolah ter z osebnimi izkušnjami in zgledom ter medvrstniškim sodelovanjem poiskati alternativne programe za kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Meni, da mladi raje prisluhnejo sovrstnikom in njihovim pozitivnim ali negativnim izkušnjam, če je informacija podana pošteno in brez sprenevedanja.
Na njen prispevek se je odzval Janko Korošec, predstavnik Sveta staršev na OŠ Ledina. Menil je, da osnovna šola ne more biti poligon za akcije, ki jih predlaga študentka. Podpira prepoved pitja alkohola na javnih površinah. Tudi sicer je v zakonih zapisanih dovolj represivnih ukrepov, samo izvaja jih nihče je poudaril. Preventiva se mora začeti z vstopom otroka v šolo, temelj so starši, ki naj v sodelovanju z učitelji enotno in dosledno, skozi ves čas šolanja vzgajajo tako, da bo znal reči NE. Samo neosveščen in prestrašen otrok se pusti manipulirati.
Desetletne izkušnje pri delu z mladimi Vojka Vavpotiča, direktorja Zavoda Mladi zmaji, kažejo, da morajo mladi imeti pozitiven vzgled, prostor in čas za druženje brez formalnega nadzora, mladi imajo vrednote in alternative, samo prisluhniti jim je treba. V MOL trenutno delujejo štirje mladinski centri, ki so pozitivna možnost tudi za mlade, prepuščene same sebi. Mladinski centri so prostor za druženje, učenje, pomoč in drugačno preživljanje prostega časa. Mladih ne smemo odrivati iz javnega prostora, ker bodo šli v privatno sfero, kamor pa nimamo vstopa. Medgeneracijski konflikt bo vedno obstajal, vendar mora dialog potekati strpno in z medsebojnim spoštovanjem, mladi v večini primerov slišijo opozorila in razumejo prepovedi. Preventivni programi so dobri, vendar morajo biti pričakovanja postavljena realno, izvajati pa se morajo brez prisile.
Erika Sešek, svetovalna služba,dijaški dom I. Cankarja, je poudarila je, da so dijaki v domu nastanjeni od 4-6 let. Prvo leto imajo v primeru problemov več stikov s starši, kasneje z vzgojitelji. Izkušnje kažejo, da lahko s primernim odnosom, pogovorom in vključevanjem v alternativne programe mladostnika usmeriš, da razmisli o svojem početju. Pogoj za izrek vzgojnih ukrepov, kadar so ti potrebni, pa je urejena in nedvoumna zakonodaja.
Marija Verbič, ravnateljica Srednje zdravstvene šole: Za šolo s tako velikim številom dijakov je nujno, da ima
razvejano dejavnost in veliko programov, kamor se lahko vključijo dijaki in starši. Pri oblikovanju le-teh je potrebno vprašati dijake, jih slišati in sodelovati z njimi. Najboljša metoda je vsekakor vzgled učitelja ali mentorja. Probleme, ki seveda obstajajo, je treba rešiti. Pripomni, da so problem tudi gostinski lokali v okolici šol, ki privabijo mlade, zato bi morali določiti neko mejo pri številu in bližini gostinskih lokalov v okolici šol.
Matej Košir, Inštitut Utrip, je poudaril, da mladih, ki se ponoči zbirajo na priljubljenih lokacijah, ne smemo obravnavati kot ranljive skupine mladostnikov, ta je v manjšini. Večina so predstavniki propadle populacije srednjega razreda. V družbi morajo veljati določena pravila, zato meni, da bi sprejetje Odloka zgolj postavilo zakonske meje sprejemljivega, saj ne uvaja prohibicije. Meni tudi, da so obstoječi preventivni programi nedomišljeni in zgrešeni, zato v Sloveniji ne dosegamo niti minimalnih standardov uspešnosti. Trditi, da so preventivni programi uspešni je zloraba.
Breda Primožič se s stališčem g. Koširja ni strinjala, ker je njihov Inštitut Utrip izrazito neargumentirano negativno nastrojen do vseh programov in institucij.
Zvone Mikič, direktor Centra za socialno delo LJ.-Center, je povedal, da njihova služba opravi veliko dela z družinami, tako s predlogi za finančno podporo kot psiho socialno pomoč. Vsak osveščen starš želi, da je njegov otrok varen in zaščiten. Žal, pa v centru delajo tudi z družinami, ki to niso zaradi alkoholizma, drog, zanemarjanja otrok in partnerja, nasilja, nepripravljenosti za delo. Cilj centra je najprej zaščititi otroka, žal pa so pogosto, tudi zaradi zakonodaje, nemočni.
Alenka Šoba, svetovalka, Gimnazija Poljane, se je vprašala koliko nas, odraslih, je preživelo noč med mladimi na njihovih priljubljenih zbirališčih. Odrasli pogledamo raje stran, namesto, da bi bili odgovorni in posredovali, ponudili pomoč, če je potrebna. Mladi res ne želijo biti nadzorovani. Če nadzorujemo eno zbirališče, bodo našli drugega. Mladi morajo vedeti in razumeti, da smo odrasli odgovorno prisotni zaradi njihove varnosti in v pomoč, če jo želijo ali potrebujejo.
Matjaž Vodeb je opozoril, da moramo vedeti, da je nočno zbiranje mladine predvsem priprava za kasnejši obisk lokalov in klubov, kamor pa naj otroci ne bi imeli vstopa, zato ostanejo na javnem prostoru in se zabavajo po svoje. Vse prisotne tudi povabi, da skupaj obiščejo dogajanje na Trnovski plaži ali ploščadi pred Maksimarketom , ter si ustvarijo realno sliko stanja.
Meta Verbič, predsednica Sveta ČS Center se je zahvalila vsem prisotnim za njihov prispevek v razpravi, v kateri so vsak s svojega zornega kota osvetlili vzroke in posledice razširjenosti uživanja alkohola, pa tudi drog, med mladimi ter predstavili svoje programe, akcije in prizadevanja za omilitev stanja. Vse informacije in razmišljanja udeležencev posveta bodo vsekakor v pomoč Svetu ČS Center pri oblikovanju programov in aktivnosti za mlade, ki bi lahko izboljšali sedanjo zaskrbljujočo sliko o zlorabi alkohola in drog med mladimi in otroki. Vse prisotne je prosila za sodelovanje tudi v bodoče, ko bo Svet ČS Center v skladu s svojimi pristojnostmi, pri delu potreboval strokovno pomoč, nasvete in informacije. Po njenem prepričanju imamo vzpostavljenih veliko preventivnih programov v okviru civilnih organizacij in zavodov, osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in tudi pristojnih organov MOL, vendar bi veljalo razmisliti o koordinaciji njihovega dela vsaj enkrat na leto, kar bi že lahko bil doprinos k večji učinkovitosti. V ČS Center pa si bomo še naprej prizadevali za ustanovitev mladinskega centra, za katerega se že predolgo išče primerne prostore.