ObravnavaTivoli

PRIPOMBE, DANE OB JAVNI OBRAVNAVI OSNUTKA ODLOKA V PROSTORIH ČETRTNE SKUPNOSI CENTER

V razpravi na javni obravnavi osnutka odloka, ki je bila 25. 5. 2011 v prostorih Četrtne skupnosti Center, Štefanova 11, so sodelovali g. Jože Čad, g. Dušan Verbič, ga. Breda Ahlin, g. Jaka Novak, g. Dušan Fatur, g. Aleš Smrekar in ga. Darja Pergovnik.

Pripombe so vsebinsko smiselno povzete. Originalne pripombe se hranijo v spisu postopka.

1. PRIPOMBA

g. Jože ČAD

G. Čad meni, da je eden od vestnih lastnikov zemljišč v krajinskem parku, zato si ne zasluži, da mu občina odvzame lastninsko pravico. Meni, da je dopolnitev odloka grob poseg v lastnino. Postavil je vprašanje, ali velja dopolnitev odloka za vse lastnike enako. Mestna občina je slab gospodar na svojih zemljiščih in na svojih zemljiščih dopušča posege, ki niso v skladu z režimi. Kdo bo njej odvzel lastninsko pravico? G. Čad meni, da so privatni lastniki boljši od občine. Meni, da je z ukrepom razlastitve izražena nemoč tistih, ki bi morali izvajati odlok in ukrepati. V parku vsa območja niso enakovredna, dopolnitev odloka pa velja za celotno območje parka enako. Potrebno bi bilo novelirati odlok, conirati območja in opredeliti režim, ki velja za posamezno cono. Za celotno območje krajinskega parka ne more biti enak režim. V veljavnem odloku ni opredeljen namen odloka, režimi so presplošni, tako, da inšpektorji ne morejo ukrepati.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Režimi, ki so predpisani v Odloku o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84 in 47/87 in Uradni list RS št, 96/09 – obvezna razlaga in 3/10 - popr. obvezne razlage) veljajo za celotno območje krajinskega parka ne glede na lastništvo zemljišča, kar velja tudi za dopolnitev odloka. Varstveni režimi niso enaki za celotno območje krajinskega parka. Veljavni odlok poleg splošnega režima, ki velja v krajinskem parku, določa še režim, ki je strožji in velja za naravna rezervata in naravni spomenik, ter režim, ki velja za spomenik oblikovane narave. Na podlagi predpisanih določil odloka, ki ureja režime v širšem in ožjih območjih, inšpekcija lahko ukrepa.

Zakon je prevzel podzakonske akte in akte o zavarovanjih, ki so bili sprejeti na podlagi starejše zakonodaje, tudi Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in RS, št. 26/92), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. V 1. členu Zakona o ohranjanju narave je opredeljen namen zakona, ki je določiti ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom ohranjanja narave. Eden izmed ukrepov za zagotovitev ohranjanja narave je zavarovanje z aktom o zavarovanju naravne vrednote ali zavarovanega območja. Odlok je akt lokalne skupnosti s katerim se zavaruje naravne vrednote in razglasi zavarovano območje. V primeru krajinskega parka gre za namen zavarovanja območja narave, kjer je prisotna velika biotska in abiotska pestrost, krajinska raznovrstnost ter pestrost naravnih vrednot.

V primeru, da Mestna občina Ljubljana želi posegati na zemljišča, kjer je lastnica, mora pridobiti vsa ustrezna soglasja in dovoljenja pristojnih državnih služb. Prav tako bodo pristojne državne službe ukrepale v primeru, da Mestna občina Ljubljana ne bo upoštevala režimov, ki so predpisani. Primer ukrepanja s strani države je prav adrenalinski park. 5

Ukrep odvzema lastninske pravice je skrajna možnost, ko druga pravna sredstva in ukrepi pristojnih služb niso dovolj učinkoviti.

Mestna občina Ljubljana mora izvajati dela v gozdu v skladu z odločbo, ki jo v upravnem postopku izda Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, tako kot vsak drug lastnik. Gospodarjenje z gozdom ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

Novelacija odloka ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

2. PRIPOMBA

g. Dušan VERBIČ

G. Verbič je kot solastnik zemljišča mnenja, da ni prav, da se zaradi ravnanja enega lastnika sprejema odlok, ki bo veljal za vse lastnike. Po njegovem mnenju je odlok nemoralen in neetičen. Kdo bo odločal o nezakonitih dejanjih ali kršitvah, ki bi lahko vplivale na odvzem lastnine. Predlaga, da se najprej uredijo odnosi z lastniki, sprejme načrt upravljanja in določi upravljavec. Sprašuje ali je sečnja, ki mu jo odredi Zavod za gozdove kaznivo dejanje in podlaga za odvzem lastnine.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

V skladu z 88. členom Zakona o ohranjanju narave na zavarovanem območju, ki ga je zavarovala lokalna skupnost, postopek razlastitve sproži pristojen organ lokalne skupnosti.

Načrt upravljanja, upravljavec in odnosi z lastniki niso predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

Sečnja, ki se izvaja na podlagi odločbe, ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, ni pravna podlaga za odvzem lastninske pravice. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana izda odločbo na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki mora v postopku sprejemanja pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana.

3. PRIPOMBA

g. Dušan VERBIČG. Verbič meni, da si bo s sprejetjem odloka Mestna občina Ljubljana odprla nove postopke na sodiščih. Če bo izvajal sečnjo v skladu z odločbo Zavoda za gozdove, se mu bo odvzela lastninska pravica na gozdu.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Sečnja, ki se izvaja na podlagi odločbe, ki jo je izdal Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, ni pravna podlaga za odvzem lastninske pravice. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana izda odločbo na podlagi gozdnogojitvenega načrta, h kateremu je potrebno v postopku sprejemanja pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana.

4. PRIPOMBA

g. Dušan VERBIČ

Gospod je izpostavil problem soljenja ceste na Rožnik in v Mostec.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Soljenje cest v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

5. PRIPOMBA

Ga. Breda AHLIN

V 6. členu veljavnega odloka je določilo, ki prepoveduje onesnaževati zrak s strupenimi plini.
Ali za promet na Večni poti to določilo ne velja?

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Onesnaževanje zraka s strupenimi plini v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

6. PRIPOMBA

G. Jaka NOVAK

Odlok je poseganje v ustavnopravne pravice oz. nima podlage v Ustavi.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

69. člen Ustave določa, da se lahko lastninska pravica v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o ohranjanju narave v 88. členu določa pogoje za odvzem lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini v interesu ohranjanja narave.

7. PRIPOMBA

G. Jaka NOVAK

Odlok mora biti skladen z zakonom, le ta pa z Ustavo. V obrazložitvi odloka je navedeno, da odlok nima neposrednih finančnih posledic. V Odloku o proračunu Mestne občine Ljubljana je za gozd s posebnim namenom namenjeno samo 18.000,00 €.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Obravnavan odlok ima pravno podlago v 88. členu Zakona o ohranjanju narave, le ta pa je skladen z 69. členom Ustave. Odlok nima neposrednih finančnih posledic za proračun Mestne občine Ljubljana.

Če bo pri izvajanju odloka potrebno odvzeti lastninsko ali drugo stvarno pravico zaradi zagotavljanja javnega interesa ohranjanja narave na zavarovanem območju, pa bo v proračunu MOL potrebno zagotoviti sredstva za zagotovitev druge nepremičnine zunaj zavarovanega območja ali za plačilo odškodnine lastniku. Višina odškodnine za odvzeto nepremičnino se določi po vrednosti nepremičnine ob pridobitvi nepremičnine z upoštevanjem njene vrednosti on razlastitvi.

Gozd s posebnim namenom ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

8. PRIPOMBA

G. Jaka NOVAK

Za 12.000 lastnikov gozda s posebnim namenom je namenjenih 18.000,00 €.

STALIŠČE DO PRIPOME:

Gozd s posebnim namenom ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

9. PRIPOMBAG. Dušan FATUR

G. Fatur kot redni obiskovalec parka odlok podpira in meni, da inštitucija razlastitve obstaja v zakonu, zato ni razumno, da je potrebno sprejemati še odlok. Ukrep razlastitve je bil zapisan že starem gradbenem zakonu iz leta 1931, pa se je zelo redko uporabil. Zato meni, da se tudi sedaj ne bo pogosto uporabljal, zato so odveč strahovi lastnikov. Meni, da inšpekcije niso ukrepale, tako kot bi morale.

Odlok je potreben v interesu Ljubljane in vseh ljudi, ki obiskujejo park.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Možnost odvzema lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini mora biti v skladu z drugim odstavkom 88. člena Zakona o ohranjanju narave zapisan v aktu o razglasitvi.

10. PRIPOMBA

G. Aleš SMREKAR

G. Smrekar je mnenja, da je bilo leto 1984, ko je bil sprejet akt o razglasitvi krajinskega parka, ključno za ohranitev območja krajinskega parka v obsegu in kvaliteti. To je bila za kakovost življenja v Ljubljani ena najpomembnejših odločitev. V krajinskem parku gre za preplet različnih interesov oz. za sobivanje človeka, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Kot odgovorni nosilec naloge »Ocena obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela krajinskega parka« lahko pove, da je krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib verjetno najbolj obiskano zavarovano območje v Sloveniji. Njihova ocena je, da na leto to območje obišče 1.750.000 ljudi. To vse pove o pomenu parka, zato je potrebno preprečiti vsa ekstremna dejanja, ki se pojavljajo v tem prostoru. Iz ankete, ki so jo izvedli v okviru naloge, je razvidno, da obiskovalcem parka območje veliko pomeni. Največkrat so odgovorili, da jim park omogoča stik z naravo, fizično aktivnost in psihično sprostitev, šele nato preživljanje prostega časa, druženje, sprehajanje domače živali. Ljudi motijo odpadki, parkiranje, vandalizem, neurejen videz območja, gradbeni posegi in ostalo. G. Smrekar meni, da je potrebno na območju parka marsikaj urediti, predvsem parkiranje v parku, ki je eden največjih problemov na tem prostoru. Določiti je potrebno upravljavca.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Upravljanje parka in ureditev stoječega prometa ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

11. PRIPOMBA

G. Dušan VERBIČ

Predlaga, da se sprejetje ukrepa o odvzemu lastninske pravice preloži do novelacije odloka.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Ni utemeljenega razloga, zakaj se ne bi sprejela dopolnitev odloka, kot je bila predlagana.

12. PRIPOMBA

G. Jože ČAD

Trenutni odlok ne definira natančno namen zavarovanja in režimov v parku, zato predlaga, da se ukrep odvzema lastninske pravice sprejme ob novelaciji odloka.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Namen zavarovanja in varstveni režimi so opredeljeni v 2., 6. in 7. členu odloka. Zakon o ohranjanju narave je prevzel podzakonske akte in akte o zavarovanjih, ki so bili sprejeti na podlagi starejše zakonodaje, tudi Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in RS, št. 26/92), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. V 1. členu Zakona o ohranjanju narave je opredeljen namen zakona, ki je določiti ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom ohranjanja narave. Eden izmed ukrepov za zagotovitev ohranjanja narave je zavarovanje z aktom o zavarovanju naravne vrednote ali zavarovanega območja. Odlok je akt lokalne skupnosti, s katerim se zavaruje naravne vrednote in razglasi zavarovano območje. V primeru krajinskega parka gre za namen zavarovanja območja narave, kjer je prisotna velika biotska in abiotska pestrost, krajinska raznovrstnost ter pestrost naravnih vrednot.

13. PRIPOMBA

G. Jože ČAD na zemljišču, ki je v lasti g. Čada, se vedno znova pojavljajo nove kros steze. Inšpekcija ga je zadolžila, da zemljišče sanira, kar pa po njegovem ne bo rešilo problema. Ali bo zaradi tega posega njegovo zemljišče predmet odvzema lastninske pravice in v kakšnem obsegu. Celotno zemljišče ali samo degradirani del.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Kros steza, ki so jih naredili obiskovalci parka in degradirali zemljišče, ni predmet odvzema lastninske pravice, ker gre za vandalizem in neupoštevanje predpisov s strani obiskovalcev oz. neznanega storilca. V primeru, da bi lastnik sam izvedel kros stezo brez predpisanih soglasij in dovoljenj, in v primeru, da druga pravna sredstva ne bi bila učinkovita, bi bilo celotno zemljišče predmet odvzema lastninske pravice. Ukrep odvzema lastninske pravice je ukrep varstva naravne vrednote oz. zavarovanega območja in ukrep, s katerim se prepreči nadaljnje uničevanje naravne vrednote oz. zavarovanega območja.

14. PRIPOMBA

G. Jože ČAD

V gozdu se pojavlja vsako leto več ljudi s kolesi, ki območje parka izkoriščajo za tovrstno rekreacijo.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Rekreacija v gozdu bi bila prisotna tudi, če območje ne bi bilo razglašeno kot krajinski park. Do nedovoljenih posegov in dejavnosti v parku prihaja zaradi odsotnosti nadzora s strani državnih inšpekcijskih služb in odsotnosti naravovarstvenega nadzora.

15. PRIPOMBA

Ga. Darja PERGOVNIK

Ga. Pergovnik se je na lastnike zemljišč obrnila z vprašanjem, kakšen je njihov odnos do nove ceste na Drenikov vrh.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Ureditev prometa v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka

16. PRIPOMBA

G. Dušan VERBIČ

Gospod Verbič je opozoril, da je Ministrstvo za notranje zadeve januarja 2011 obnavljalo vojaški objekt na Šišenskem hribu in poškodovalo cestišče. Uporabljali so cesto mimo Čada, gostilne na Rožniku mimo Drenikovega vrha. Ali za ministrstvo veljajo druga pravila? Opozoril je, da je promet na Rožnik zelo gost in moti sprehajalce.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Ministrstvo za notranje zadeve je za poseg pridobilo naravovarstveno soglasje. Ureditev prometa v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

17. PRIPOMBA

G. Jaka NOVAK

V gozdu se pojavlja vandalizem, saj se že dve leti zapored dogaja, da neznani storilec poreže na novo posajeno drevje. Skupaj je uničenih kar 190 na novo posajenih dreves. Za sajenje je sicer pridobil subvencijo od države, ta pa ne ukrepa, da bi preprečila uničevanje mladih dreves.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Nadzor in vandalizem v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

18. PRIPOMBA

G. Jože ČAD

Postavi vprašanje, ali lahko lastnik zemljišča prepreči vandalizem v svojem gozdu s postavitvijo ograje.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Vprašanje sicer ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka. V skladu s 5. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odločba US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06, 110/07 in 106/10) mora lastnik gozdnih zemljišč dopustiti prost dostop oz. prosto hojo oseb po gozdu. V skladu s 24. členom prej navedenega zakona je ograditev posameznih delov gozda dovoljena, če je to predvideno v gozdnogojitvenem načrtu za zaščito mladja ali pa za zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine in znanstveno raziskovalnih proučevanj. Za postavitev ograje je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.

19. PRIPOMBA

Ga. Darja PERGOVNIK

Ga. Pergovnik ponovi vprašanje za lastnike zemljišč, kakšen je njihov odnos do nove ceste na Drenikov vrh.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Ureditev prometa v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

20. PRIPOMBA

G. Jože ČAD

Na Drenikov vrh se je vedno vozilo mimo gostilne na Rožniku. Drenikov vrh ima drug dostop tudi iz Tivolija. Pot na Drenikov vrh je včasih za svoje potrebe uporabljala tudi komunalna služba in jo je celo peskala. Pot ni bila vzdrževana in jo je uničila voda ter zasulo listje. Mesto bi morala vedeti kako želi urediti Drenikov vrh.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Ureditev prometa v krajinskem parku ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka. V občinskem prostorskem načrtu je za območje Drenikovega vrha opredeljena namenska raba prostora in urbanistični pogoji za spremembo namembnosti objektov.

21. PRIPOMBA

G. Dušan VERBIČ

Lastniki zemljišč ne soglašamo z aktivnostmi, ki se odvijajo na Drenikovem vrhu, vendar pa sprašuje, kje so bile pristojne inštitucije, da bi posege preprečile. Sprašuje, kje je načrt upravljanja.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Načrt upravljanja ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

22. PRIPOMBA

G. Jaka NOVAK

Na območju Rožnika in Šišenskega hriba je 48% dostopnost gozdov, na celotnem območju ni kategorizirane gozdne ceste. Lastniki za spravilo lesa uporabljajo občinske ceste, plačujejo pa davek za gozdne ceste.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Prispevek za gozdne ceste ni predmet javne obravnave in predstavitve obravnavanega odloka.

23. PRIPOMBA

G. Tomaž OGRIN

Predlaga, da se lastnikom gozdov zagotovi nadomestni gozd, ki bi imel lesno proizvodnjo funkcijo.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

V skladu z 88. členom Zakona o ohranjanju narave mora pristojni organ lokalne skupnosti lastniku nepremičnine za odvzeto nepremičnino zagotoviti enakovredno nepremičnino zunaj zavarovanega območja ali plačati odškodnino. Višina odškodnine za odvzeto nepremičnino se določi po vrednosti nepremičnine ob pridobitvi nepremičnine z upoštevanjem njene vrednosti on razlastitvi.

III. PRIPOMBE, DANE MED JAVNO PREDSTAVITVIJO

G. Jože DROFENIK

V svoji pripombi navaja, da ne more biti kršitelj varstvenih režimov, saj je s čiščenjem svojih parcel ponovno vzpostavil stanje, ki ga je zaščitil odlok. Za ustrezno stanje na zemljiščih bi morala tudi po prehodu zemljišč v privatne roke poskrbeti občina, najmanj z določitvijo upravljavca zavarovanega območja. Po njegovem mnenju je nedopustno, da se dopolnitev odloka nanaša samo na ukrep možnega odvzema lastninske pravice. Meni, da je odvzem lastninske pravice neustaven, predvsem pa je nedopusten v razmerah, ko pravni režim območja ni jasen.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

Odlok iz leta 1984 v 4. členu navaja vse zemljiške parcele, ki so se zavarovale, takratne lastnike in kulturo, ki je bila zapisna v zemljiškem katastru. Dejanska raba prostora se določi v občinskih prostorskih načrtih in se vedno ne ujema s kulturo, ki je zapisana v zemljiškem katastru. Zemljiški kataster predstavlja samo eno od evidenc rabe prostora, ne predpisuje pa namenske rabe zemljišč. Odlok ni zaščitil rabe zemljišč, kot je bila zapisna v zemljiškem katastru, le povzel je podatke iz zemljiškega katastra. Lastnik zemljišča mora s svojim zemljiščem ravnati in gospodariti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi. Upravljavec zavarovanega območja sodeluje z lastniki, ne prevzema pa obveznosti, ki izhajajo iz lastnine. Tako mora lastnik gozdnega zemljišča gospodariti z gozdom v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in izvajati dela v gozdu v skladu z odločbo, ki jo v upravnem postopku izda Zavod RS za gozdove. Upravljavec parka lahko le predlaga lastniku, da se določeno območje ali drevesa ohranijo oz. predlaga dodatne varstvene ukrepe. Takrat je lastnik upravičen do odškodnine.

Namen zavarovanja in varstveni režimi so opredeljeni v 2., 6. in 7. členu odloka. Ukrep odvzema lastninske pravice na zemljiščih zaradi zagotavljanja javne koristi ohranjanja lastnosti zavarovanega območja se ne uporabi samo za zagotavljanje varstvenih usmeritev, ki so razvidni iz varstvenih režimov odloka, temveč tudi zaradi možnosti izvajanja razvojnih usmeritev, ohranjanja dostopnosti in možnosti uživanja lastnosti zavarovanega območja s strani javnosti ter možnosti obnovitve že degradiranih ali poškodovanih naravnih vrednot znotraj zavarovanega območja.

G. Jože ČAD

G. Čad je dal pripombo na osnovni odlok, ki ne navaja lastniško strukturo nepremičnin. Odlok naj se dopolni tako, da bo omogočal odškodnine zaradi omejevanja lastninskih pravic. G. Čad trdi, da je potrebno definirati namen parka, varstveni režim, urediti upravljanje in definirati nadzor ter je mnenja, da se naj namesto Odloka o dopolnitvah Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba pripravi in sprejme noveliran odlok.

STALIŠČE DO PRIPOMBE:

V aktih o zavarovanju, ki se sprejemajo v zadnjem obdobju, se ne navajajo lastniki zemljišč na zavarovanem območju. V večini aktov o zavarovanju ni zapisanih niti zemljiških parcel, na katerih se nahaja zavarovano območje. Trenutni odlok ne vsebuje določil, ki bi predpisovali način gospodarjenja z gozdom. Gospodarjenje z gozdom se izvaja na podlagi veljavnega gozdnogospodarskega načrta. Zakon o ohranjanju narave ne predvideva posebne določbe o odškodninah zaradi omejitev in prepovedi v aktu o zavarovanju. Fizična oseba ima pravico vložiti zahtevo za odškodnino v enem letu po prejemu odločbe, izdane na podlagi akta, ki je povzročil spremembo razmer.

Namen zavarovanja in varstveni režimi so opredeljeni v 2., 6. in 7. členu odloka. Zakon o ohranjanju narave je prevzel podzakonske akte in akte o zavarovanjih, ki so bili sprejeti na podlagi starejše zakonodaje, tudi Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in RS, št. 26/92), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok o razglasitvi Tivolija, Roţnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. V 1. členu Zakona o ohranjanju narave je opredeljen namen zakona, ki je določiti ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom ohranjanja narave. Eden izmed ukrepov za zagotovitev ohranjanja narave je zavarovanje z aktom o zavarovanju naravne vrednote ali zavarovanega območja. Odlok je akt lokalne skupnosti, s katerim se zavaruje naravne vrednote in razglasi zavarovano območje. V primeru krajinskega parka gre za namen zavarovanja območja narave, kjer je prisotna velika biotska in abiotska pestrost, krajinska raznovrstnost ter pestrost naravnih vrednot.

V skladu z Zakonom o ohranjanju narave inšpekcijski nadzor na zavarovanih območjih izvaja republiški inšpektor pristojen za ohranjanje narave.

Ni utemeljenega razloga, zakaj se ne bi sprejela dopolnitev odloka, kot je bila predlagana.