MESTNA OBČINA LJUBLJANA
ČETRTNA SKUPNOST CENTER
Štefanova 9, 1000 Ljubljana

tel: 01 25 27 507, fax: 01 25 27 508
e-pošta: mol.center@ljubljana.si

Številka: 3505-38/2009-
Datum: 18.3.2010

ZABELEŽKA

javne obravnave dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču – za del območja urejanja CS 10/3 Prule – šola Janeza Levca, ki je bila 17.3.2010 ob 17.00 uri v prostorih ČS Center, MOL, Štefanova 11, Ljubljana

Prisotni:Peter Heberle, Art invest inženiring d.o.o., Barbara Jovan, MOL, OUP, Marjeta Zornada, RP Kvadrat, inženiring, svetovanje in storitve d.o.o., Matija Bevk in Jure Kozin, predstavnika Bevk Perovič arhitekti d.o.o., Kristina Iskra in Andrej Aplenc, člana Sveta ČS Center, Darja Urbančič, Matevž Košak, Mirko Brnič Jager, Janez Martin Omerza, Stojan Kavčič, ter Jožica Sevčnikar Skorupan in Teja Krajnc, obe javni uslužbenki MOL, SLS.

Javno obravnavo je vodila Barbara Jovan, predstavnica MOL, OUP, ki je podala nekaj osnovnih informacij o obravnaven območju:

• na obravnavanem območju je po veljavnem aktu dovoljena prizidava in nadzidava;

• zemljišče je v privatni lasti, zaradi dotrajanosti obstoječega objekta želi investitor zgraditi stanovanjski objekt s petimi stanovanji, zato je potrebna dopolnitev veljavnega akta;

V nadaljevanju je gospa Marjeta Zornada, predstavnica RP Kvadrat, inženiring, svetovanje in storitve d.o.o., ki so pripravljavci akta, opisala pozidavo širšega območja Prul od I. svetovne vojne do danes. Iz povedanega izhaja, da je bilo območje ves čas namenjeno stanovanjski gradnji, več blokov je bilo pozidanih po II. svetovni vojni, vendar niso presegli 4-5 nadstropij, nekaj objektov je spomeniško zaščitenih, deli območja so varovani zaradi arheologije, varovan režim velja tudi za območje Krakova, na zelenih površinah in Ljubljanica.

Obravnavani objekt na Prijateljevi 5 je, po navedbah lastnika, v slabem stanju, zato ga želi porušiti in zgraditi nov objekt z do petimi stanovanji, etažnosti P+2N+T. Izbrana varianta zagotavlja primerno osončenost sosednjega objekta- vrtca. Lastnik mora nameniti 40% zemljišča zelenim površinam ter zagotoviti ustrezno število parkirnih mest (2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto ter za obiskovalce). V si posegi na obravnavani lokaciji se morajo izvajati v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, izvedene morajo biti arheološke raziskave.

Po predstavitvi je bila odprta javna razprava, na kateri so prisotni podali sledeče pripombe, stališča in pobude:

• zaradi nestabilnega terena lahko pride pri rušenju in gradnji do poškodb na sosednjih objektih, kot je to primer pri gradnji objekta na območju nekdanje tovarne Tribuna, zato je potrebno predhodno z investitorjem opraviti pregled sosednjih stavb in v gradbeno dovoljenje vnesti klavzulo o odškodninski odgovornosti v primeru škode (Košak);

• novogradnja bo zmanjšala osončenost vrtca v neposredni bližini, zato bi pričakovali, da bo pristojni OPVI, MOL, zaščitil interese otrok in nasprotoval povečanju višinskega gabarita. Ni sprejemljivo, da zasebni kapital diktira urejanje prostora, možnosti bi se morale poiskati v okviru veljavnih aktov in v korist vrtca, v katerega se nič ne vlaga. Razgrnitev in obravnava prostorskih aktov bi morala biti organizirana tako, da bi bila dostopnejša okoliškim prebivalcem. (Iskra);

• območje Prul je zaradi uvedbe novega prometnega režima že sedaj preobremenjeno z mirujočim prometom, prav tako je problem z uvozom v vrtec in kratkotrajnim parkiranjem za starše. Zaradi uklanjanja interesom privatnega kapitala se lahko zgodi, da bo vrtec postal moteč za stanovalce. Postavlja še vprašanje razumne meje med javnim in zasebnim interesom, če bi MOL ščitil javni interes, bi na podobne zahteve odreagiral negativno (Urbančič);

• nesprejemljivo je, da se prostorski plan spreminja pod vplivom zasebnega kapitala, ker to prinaša degradacijo bivalnega okolja, pomeni neupoštevanje kvalitete bivanja prebivalcev, takšne pozidave tudi niso v duhu urejanja sodobnih evropskih mest. Primarno se mora zaščititi interes otrok po zdravem okolju ter varnem prihodu in odhodu iz vrtca (Aplenc);

• obravnavani kare je glede na veljavni prostorski akt namenjen izobraževalnim in športnim površinam zato bi se moralo razmišljati v tej smeri in najti rešitve, ki bi bile sprejemljive za investitorja in MOL, npr.: povečanje zmogljivosti vrtca za pet oddelkov, ostale površine nameniti športnim površinam, možnost javno zasebnega partnerstva (Kavčič).

Na pripombe so bila dana sledeča pojasnila:

• narejena je bila študija osončenja vrtca s katero so seznanili OPVI, MOL, ta je izdal soglasje (Jovan);

• novogradnja ne bo bistveno zgostila prometa zato prometna študija ni bila narejena, uveden prometni režim na Prulah se bo, po pričakovanjih, z uvedbo parkirnine uredil (Zornada);

• če bo akt sprejet, bo gradbeno dovoljenje vsebovalo tudi študijo terena, obstoječi objekt je že podkleten, nov izkop bo poglobljen samo za pol etaže, nagnjenost terena ni primerljiva z območjem Tribune, zato ne pričakujejo vplivov gradnje na sosednje objekte (Bevk Perovič arhitekti d.o.o);

• razgrnitve in javne obravnave prostorskih aktov na nekdanjih krajevnih skupnostih so bile bistveno bolj obiskane, četrtne skupnosti so seznanjanje in odločanje o aktih bistveno oddaljile od prebivalcev (Zornada).

Izkušnje so pokazale, da se investitorji ne držijo določil gradbenega dovoljenja(npr.: izgradnja vile pod gradom kot nadomestne gradnje, težave s posedanjem blokov zaradi gradnje na območju tovarne Tribuna), zato prihaja do nepotrebnih finančnih posledic in nemoči prizadetih lastnikov stanovanj pri uveljavljanju svojih pravic.

Menimo, da bi morala stroka in mesto prisluhniti svojim prebivalcem in ohranjati ravnovesje med obstoječo pozidavo in modernimi izzivi. Nedopustno je, da se na račun agresivnega zasebnega kapitala spreminja namembnost prostora, v tem primeru na škodo otrok in vzgojnega programa ter degradira prostor z arhitekturo, ki tja ne sodi.

Javna obravnava je bila zaključena ob 19.00 uri.

Zapisala:
Skorupan Sevčnikar Jožica
koordinator VI

Goran Iskrič
Predsednik Sveta Četrtne skupnosti Center
Mestne občine Ljubljana