Mestna
občina Ljubljana,
Četrtna
skupnost CENTER
1000
Ljubljana, Štefanova 9
tel.:01
25 27 507, faks: 25 27 508
e-pošta:
mol.center@siol.net
Številka:
909-15/2008-2-15229
Datum:
19.6.2008
ZABELEŽKA
razgovora na temo reševanja problematike metadonskega centra, ki je bil v torek, 17. 6. 2008, v prostorih SLS, MOL, Štefanova 11
Prisotni: Jani Möderndorfer, podžupan MOL, Tilka Klančar, MOL, MU, OZSV, Tatjana Čampelj, MOL MU OZSV, Goran Iskrić, predsednik sveta ČS Center, dr. Čelan Lucu Branka, ZD Ljubljana Center, Polonca Brcar, ZD Ljubljana Center, Vlado Ščavničar, PP Ljubljana Center, Stanka Thaler, Metelkova 13, Ljubljana
Opravičili: Lidija Kristančič, Ministrstvo za zdravje RS
Ostali prisotni: Sonja Fojkar, kabinet župana MOL, MU, Skorupan Sevčnikar Jožica, javna uslužbenka SLS, MOL.
Sestanek je sklical in vodil predsednik Sveta ČS Center, g. Goran Iskrić, ki je prisotne pozdravil in se zahvalil za udeležbo. Opravičil se je za manj primeren čas sestanka, ki je bil dogovorjen s podžupanom Janijem Möderndorferjem. To je že druga okrogla miza na temo drog. Prva je bila 7. 5. v zvezi s centrom Stigma. Kot vzrok za sklic je navedel pogoste pritožbe stanovalcev območja Metelkove in njihova seznanitve z delovanjem metadonske ambulante, ter predstavnikov Zdravstvenega doma in občine o problemih okoliških prebivalcev.
V nadaljevanju je predsednik zaprosil za predstavitev dela metadonske ambulante predstavnici ZD Ljubljana Center.
Dr. Čelan Lucu Branka, vodja metadonske ambulante, je povedala, da ambulanta deluje že 13 let. Odprta je ves dan, ob petkih pa do 13. ure, predvsem zato, da se razbremeni okolica ob koncu tedna. Z vključenimi v metadonski program imajo veliko sestankov, timskega dela, individualnih obravnav. Z izkušnjami, ki so si jih pri svojem delu nabrali, uspevajo, da so metadonski pacienti manj moteči, vendar se nekateri nikoli ne spremenijo.
Polonca Brcar, strokovna vodja ZD Center je razložila, da je njihova metadonska ambulanta del nacionalnega program za odvajanje od drog, katerega namen je potegniti odvisnike s ceste, jim pomagati in imeti pregled nad številčnostjo populacije. Trenutno je registriranih 1200 metadonskih pacientov, približno 500 se redno drži programa, približno 20 pacientov pa se programa ne drži. Umestitev je logična, zdravstveni dom je ustanova, ki ima skoncentrirane strokovnjake in zdravnike, ki svoje delo opravljajo na profesionalni ravni. Uporabniki metadonske terapije so pacienti, ki jim država s terapijo pomaga, da si ustvarijo red, se zaposlijo, imajo družine,.. . Kot motečega ne gre izpostavljati samo ZD Center, tudi v drugih ZD so zdravniki, ki izvajajo metadonski program. Problemov ne zanikajo in se jih zavedajo, sploh sedaj, ko je zdravstveni dom zaradi nujne pediatrične in patronažne pomoči odprt dan in noč. Imajo varnostnika, sanitarije so zaklenjene, urejajo dvig požarnih stopnic, v pomoč jim je tudi policija. Moteči pa niso samo njihovi »metadonci«, pogosto prihaja tudi mladina z Metelkove mesta, ki se opija.
Problem okoliških stanovalcev je predstavila gospa Stanka Thaler. Opozorila je na moteče obnašanje nekaterih obiskovalcev metadonskega centra, koncentracijo narkomanov in odvržene igle, hrup, nadlegovanje prebivalcev. Tem se pridružujejo še klošarji in uživalci alkohola, ki ga lahko nemoteno kupujejo v bližnji trgovini Mercator. Zbirajo se na otroškem igrišču in v zapuščenih delavnicah. Izpostavljeni so prosjačenju za denar, zmerjanju, v bližnji trgovini skoraj ne morejo mirno opraviti nakupa, okolica trgovine smrdi po fekalijah. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da v zdravstvenem domu opravljajo redne preglede za približno 16 okoliških šol, učenci in starejši, kot ranljivejša populacija so tako izpostavljeni navadam in obnašanju metadonskih pacientov.
Vsi ti pojavi so soodvisni tudi od bližine Metelkove Mesta, npr.: prehajanje uporabnikov drog z ene lokacije na drugo, hrupne prireditve, ki trajajo vse do jutra.
Za rešitev ali vsaj omilitev problema je predlagala :
prestavitev metadonske ambulante izven bivalnega okolja, npr.: psihiatrična bolnica na Zaloški cesti:
bližnja trgovina naj neha prodajati alkohol;
poostriti nadzor, predvsem ob koncu tedna;
odgovorni, MOL ali Metelkova mesto, naj poskrbijo za redno čiščenje smeti v okolici, predvsem v smislu javnega zdravja;
Podžupan MOL, g. Möderndorfer, je v razpravi povedal, da razume probleme stanovalcev, ki so toliko večji, če se delajo primerjave z neobremenjenim okoljem. Prestavitev metadonskega centra na psihiatrijo ni realna, ker psihiatrični pacienti niso več obravnavani kot »rob« družbe, ampak se vanjo vključujejo. Nov način življenja ima tudi nov obraz, ker živimo v pravnem redu in demokraciji, ima policija nove razlage in pravne podlage za ukrepanje. Program metadonskega zdravljenja je edina oblika, priznana za zdravljenje odvisnosti, zato 20 odstopajočih programa ne sme ogrožati. Pravica do življenja je dana vsem in vsak ima pravico biti obravnavan kot človek.
Center mesta je majhno, obvladljivo območje, zato je koncentracija »marginalcev« velika in opazna, kršitve reda in miru pa se bodo vedno dogajale tam, kjer so ljudje.
MOL v sodelovanju z zdravstvenim domom ureja prostore tako, da so uporabniki metadonskega programa čimmanj moteči, npr.: posebna čakalnica. Zaradi neposredne bližine Metelkove mesta, ko je skoraj nemogoče preprečiti prehajanje odvisnikov od drog in alkohola z ene na drugo lokacijo, se MOL loteva reševanja problematike dolgoročno in sistematično. Metelkova mesto se bo zvočno izolirala, nekaj objektov bodo podrli, nekatere dejavnosti se bodo odselile, druge priselile (K 4). Dejavnost Metelkove mesta se mora odpreti tako, da bodo varni stanovalci in obiskovalci. O ponudbi v trgovini odloča lastnik, ki pa seveda sledi finančnemu interesu.
G. Möderndorfer je poudaril, da je reagiranje in opozarjanje meščanov na probleme v bivalnem okolju zelo pomembno. Vendar pa moramo biti kot družba tudi strpni in potrpežljivi, ker se nekaterih zadev ne da rešiti čez noč. Pomembno vlogo pri reševanju problematike imajo tudi takšna srečanja, kjer se medsebojno obveščamo, pridobivamo informacije in sodelujemo.
Predstavnik PP Ljubljana Center, g. Vlado Ščavničar, je zagotovil, da je policija seznanjena s problemi obeh lokacij, metadonskega centra in Metelkove mesta. Pri reševanju problemov ter kršitvah reda in miru sodelujejo s predstavniki obeh, s strokovnimi nasveti sodelujejo tudi z varnostniki. Pojavi, ki jih je opisala gospa Thaler, niso omejeni samo na Metelkovo ali na ČS Center ali Ljubljano - so splošen pojav. Policija je srečuje s pojavom, ki traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni in so ga poimenovali »sociala žur«, kar pomeni veliko poceni pijače in obisk lokacij, kjer se kaj dogaja – ploščad Ajdovščina, Metelkova, Kersnikova, podhod Metalke, in ker ni denarja za vstopnino, se zadržujejo zunaj. Tudi kot družba smo do drugačnih zelo netolerantni, saj neradi v svojo sredino sprejmemo celo humane »pozitivne« dejavnosti – materinski dom, invalide,.. , zato bo potrebno veliko dela tudi na tem področju.
Na vprašanje g. Iskriča, kako je s kontrolnimi obhodi policistov in kako se policija loteva nadzora, je g Ščavničar povedal, da redno opazujejo dogajanje, uvajajo dežurstva, sodelujejo s skupino za droge, vključeni so policisti v civilu in mobilna kriminalistična služba.
Gospa Sonja Fojkar je prisotne seznanila z informacijo, da MOL še ni lastnik območja nekdanje vojašnice na Metelkovi, je pa z Ministrstvom za obrambo, ki je formalni lastnik, v dogovoru za podpis aneksa za prenos zemljišča. Po pridobitvi lastništva bo MOL začel postopek vpisa v zemljiško knjigo ter pravno urejati zadeve z uporabniki in društvi Metelkove mesta.
Predsednik Sveta ČS Center, g. Iskrić, se je vsem sodelujočima zahvalil za sodelovanje in zaprosil ga. Stanko Thaler, da s sestankom seznani ostale prebivalce Metelkove 13, ter zaključil sestanek.
Pripravila:
Skorupan
Sevčnikar Jožica
koordinator
IV