enciklopedični pristop k smrti
smisel smrti
naravna in nenaravna smrt
na smrt se je treba pripravljati
mesto smrti v medicini
grehi proti človeškemu življenju
§ vsaka bolezen je delna smrt
§ človek je vse življenje na poti k smrti
§ zaradi Kristusove smrti vidi teologija v smrti človekovo nalogo: njegova smrt je bila dejanje (izročitev življenja)
§ krščanstvo pripoveduje to skupaj z dogmo o vstajenju mrtvih, ki je utemeljena na Jezusovem vstajenju in je najstarejši ter najosnovnejši del veroizpovedi
§ smrt ni samo posledica greha (smrt kot posledica podžiga dualizem), čeprav krščanstvo ne ponuja nobene poceni tolažbe;
enciklopedični pristop k smrti
§ Gaudium et spes 18: o smrti govori tik pred ateizmom; sklicuje se na človekovo naravno hrepenenje po bolj natančnem odgovoru na uganko smrti
· smrti ima vsak človek svoje mnenje, obstajajo pa tudi skupna mnenja
§ današnja kultura ponuja neopredeljenost do smrti in smrti en vidi kot človekov človeški položaj
§ z zdravniškega vidika: smrt je vedno na drugi strani (zdravnikova napoved smrti je kot vremenska napoved)
§ krščansko gledanje: življenje na zemlji kljub svoji edinstvenosti ne more popolnoma izčrpati celotne resnice o človeku
§ skrivnostno vračanje k teoriji evolucije: teologija daje prednost domnevi, da v ustvarjenem svetu ne prevladuje boj za obstanek, ampak – kar na neki način trdi tudi evolucijska teorija – da je na napredek življenja odvisen od stališča do slabotnega (leto invalidov)
§ Jezusov stavek: »Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil« (Jn 12,25) je njegova izkušnja; stavek »kdor hoče razumeti življenje, se ga mora udeležiti« lahko obrnemo: »kdor hoče razumeti smrt, se je mora udeležiti.«
§ smrt imamo po krivici za problem; če bi bila problem, bi bila rešitev že davno znana (ali pa tudi je: rešitev je večno življenje)
§ zrcalo: kaj je življenje kaj manjša uganka kot smrt?
§ smrt ni povzročena; umreti mora človek (vzrok ne more imeti večje posledice od sebe)
§ nujno potrebujemo opredelitev (a) solidarnosti smrti, (b) smisla smrti in (c) osebne smrti.
§ Solidarnost smrti je v tem, da je smrt enaka za vse; vedno je tudi individualna, toda vedno je tudi splošna
§ dobra smrt je izročitev, je sad celotnega življenja
§ evtanazija pomeni, da je treba o smrti vedeti kar najmanj, saj je konec vsega; zato ni dobra
§ ljudje so z Jezusom naredili, kar so hoteli, čeprav vemo, da jim Jezus ni pustil, da bi njegovo življenje ali njegova smrt v njihovih rokah postala igrača; Jezusu življenja niso mogli vzeti
§ razprave o legalizaciji evtanazije merijo na smrt drugih (smrt brez subjekta)
§ bi Jezus lahko odrešil svet na drugačen način? Jezusova smrt nedvomno je tudi družbena (podobna vsem drugim, celo posledica zločina), a je tudi individualna, osebna smrt, njegova zadolžitev
§ apostoli so na Binkošti razumeli, da je odrešenjski dogodek: Jezus je s svojo smrtjo razodel edinstveno ljubezen do Boga, do ljudi in do sebe; to je osebna smrt
§ od Getsemanija do Kalvarije Jezus ni storil nobenega dejanja
§ solidarnost smrti je tudi smrt kot objekt s subjektom: smrt kot dejanje; kljub presenetljivi enakosti smrti vseh ljudi je smrt vedno tudi osebna
§ zlo, na katerega kaže prepoved ubijanja, ni le ubijanje iz sovraštva (Kajn), ampak ubijanje brez sovraštva: kaznovanje, masovno ubijanje in splav
smisel smrti
§ če je smisel meja med vidnim in nevidnim, je vprašanje smisla smrti v tem, če se lahko od smrti kaj naučimo
§ smisel smrti razkrinkava poskuse, ki hočejo smrt predstaviti kot posledico (umrl je zaradi …) ali posledico kot smrt (splav, evtanazija)
§ osebna struktura smrti
§ Heidegger: dostopnost strukture smrti je odvisna od našega sožitja z drugimi in spremljanjem bližnjih v smrt (Bit in čas, 324)
§ moderni ateizem je nerazumljiv brez ideje o Bogu, proti kateri se bori; rezultat boja proti ideji o Bogu je le delno odgovoren človek; ta človek beži pred smrtjo; nasprotno pa zavzamem stališče do smrti šele, ko spremljam v smrt ljubljenega človeka; z njim grem do praga smrti
naravna in nenaravna smrt
§ človek je umrljiv po naravi; smrt je nekaj osebnega
§ naravna smrt je del življenja, kot rojstvo
§ SP: smrt je božja sodba (del stvarjenjskega reda).
§ Georges Bernanos (Pogovor Karmeličank): medtem ko se redovnice pripravljajo na izvršitev smrtne kazni in zbirajo pogum, kako prestati smrt, jih priorica opozori, naj ne pozabijo misliti nanj, ki ga bodo srečale v smrti; v smrti se ne le z bolečino umiranja, ampak na najbolj temeljni način kljubujem ne-naravni smrti
§ smrt kot odkupnina in sprava za greh; smrt ni posledica greha, saj je Kristusova smrt je resnična
§ silovita sprememba
§ Je smrt prekletstvo?
§ razodetje: cilj je vstajenje od mrtvih, ne propad
§ nenaravna smrt je smrt v svetu brez Boga
§ nenaravna smrt je dosegla tragični vrh v sodbi nad Jezusom: »Mi imamo postavo in po postavi mora umreti« (Jn 19,7)
§ udeležba na Kristusovi usodi in smrti ne pomeni avtomatske osvobojenosti od nesmisla in prekletstva smrti; mučeniška smrt je radikalna kritika nasilja nad življenjem
§ P. N. Evdokimov pravi: človek od ustvarjenja naprej vedno na poti k upodabljanju božje podobe v sebi; pravilno razumevanje minljivosti (smrti) pomeni, da je Velika noč praznik za vse stvarstvo, kajti »Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti« (Rim 8,26)
§ midlife-crisis: prvo človekovo soočenje s smrtjo v srednjih letih; prva resna ugotovitev umrljivosti
na smrt se je treba pripravljati
§ vera ne zmanjša dramatičnosti umiranja, ampak ga do neke mere še poglobi
§ E. Kübler-Ross je ta proces opisala: a) grozotno oziranje v preteklost, doživljanje zavrženosti in popolne zapuščenosti, b) jeza in odklanjanje smrti, c) poskus, kako bi pridobil na času (podaljševanje umiranja), č) depresija in občutek izgubljenosti, d) sprejem usode
§ H. C. Piper: medicina je po nepotrebnem »užaljena« zaradi smrti, čeprav kdo reče: »Ampak pri nas se ne umira zaradi takih malenkosti.«
§ spričo smrti je moderna bolnica kot velik neuigran orkester
§ umiranje je višek osebne svobode in intime
§ V. Frankl: »Če bi imel kaj povedati, potem bi predlagal, da treh stvari ne bi smeli nikoli fotografirati: ljubljenja, molitve, umiranja. Vse tri so zaščiten prostor najbolj intimne človekove samote …«
§ Gandhi v prizoru, ko umira njegova žena
§ D. Bonhoeffer (!!) »Smrt je na poti k svobodi največji praznik.«
§ pot smrti
o smrt je dežela, kamor moram odpotovati, pa nimam njenega zemljevida; grem v neznano
o P. N. Evdokimov predvideva, da bo človek v prihodnosti doživel pekel dolgčasa; v knjigi Žena in odrešenje sveta govori o pribežališču za žalostne, v katerem je visela Marijina slika, pod njo pa napis: »Marija, ki uničuje grešno žalost«; pravi, da je to »neznano« klasičen vzorec kontrast med hronos (čas, ki priganja) in kairos (milostni čas)
o izogibanje misli na smrt uganke ne reši
mesto smrti v medicini
§ po mnenju mnogih je zdravnikovo spremljanje bolnih v smrt preobremenitev za zdravniški poklic
§ J. G. Meran se vprašuje: »Kako in kdaj naj zdravnik zamenja frontno črto? Kako naj se ne bori proti smrti z vsemi sredstvi, da se ne bo boril proti človeku? Kako naj se bori za življenje in hkrati za človeško smrt?«
§ po-moč je klic po moči
§ V redu ljubezni zdravnik koordinira celoten potek in spremlja (vključuje) druge; središče zgodbe ni umirajoči, ampak zdravnik; ne more le igrati svoje vloge, ampak mora biti zdravnik-duhovnik; tudi duhovnik je duhovnik-zdravnik
§ zdravnik kot medicus, na sredi, most
§ v središču je homo patiens
grehi proti človeškemu življenju
§ krivda zaradi opustitve določenega ravnanja (Samarijan)
§ splav in evtanazija kot vojna močnih proti slabotnim
§ umor iz nemarnosti (brezbrižnost, »pasivna« evtanazija)
§ samomor
§ umor in sodelovanje pri množičnem umoru
§ smrtna kazen
literatura:
Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 546-624.
Encyclopedia of Bioethics (2003), IV, 2475-2483 (samomor)
Encyclopedia of Bioethics (2003), I, 625-629 (smrtna kazen)