10 SPLAV
splošne ugotovitve
· splav je bil problem pri vseh danes nam znanih ljudstvih in kulturah; toda javna zavest in pozitivna zakonodaja sta vedno ščitili nerojeno življenje
· krščanstvo in druga verstva imajo splav za »gnusen zločin«
· položaj je danes v marsičem nov: legalizacija, liberalizacija
· Slovenija: liberalizacija splava se je izvedla po zveznem zakonu iz leta 1969, ki je ukinil indikacije in naročil, naj prakso natančneje določijo posamezne republike same; zakon je bil v SI sprejet leta 1977; splav je definiral kot »pravico ženske, da odloča o rojstvu« (do desetega tedna nosečnosti)
· splav je v vsej zgodovini človeštva najbolj boleča rana na kulturnem, družbenem in političnem telesu narodov in ljudstev
· danes nekateri predlagajo, naj bi o splavu govorili tudi prve dni po rojstvu (Kuhse, Singer)
· EV 57: »Glede pravice do življenja je vsako nedolžno človeško bitje absolutno enako vsem drugim. Ta enakost je temelj vsakega pristnega socialnega odnosa, ki, da bo res tak, nujno temelji na resnici in pravici, tako da prizna in varuje vsakega človeka in ga ne jemlje kot stvar, s katero bi se moglo razpolagati.«
sedanji položaj z medicinskega vidika
· splav je prekinitev in končanje nosečnosti brez utemeljenega medicinskega razloga; z ozirom na to ga medicina deli na spontani in namerni (izzvani) splav
· po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se letno na svetu opravi 50 milijonov splavov; leta 1992 je bilo rojenih 92 milijonov otrok
· približno 180.000 primerov se konča z materino smrtjo
· približno 25% ljudi živi v državah, kjer je splav dovoljen le, če je mati v življenjski nevarnosti
· večina splavov opravijo ženske, mlajše od 25 let
· na Japonskem je splavov več kot rojstev
· v Zahodni Evropi je 10 do 20 % splavov glede na število živorojenih
· etična orientacija na strokovnem področju je izjemno pomanjkljiva
· že od 18. stoletja dalje medicina ve, da otrok ni del materinega telesa (čeprav je popolnoma odvisen od matere), temveč da z materjo razvija edinstven komunikacijski sistem
· splav zaradi sramote (danes to ni več problem)
· nasilni (izzvani) splav do dvanajstega tedna nosečnosti se izvrši s kemičnimi sredstvi (‘zdravili’) ali z izsesavanjem; RU 486 (mifepriston) učinkuje do 40. dneva nosečnosti, in sicer tako, da se organi nehajo normalno razvijati in zarodek odmre (učinkovit v 95% primerih)
· klinični splav je poseg z medicinsko indikacijo; teh je več vrst: grozeči splav (abortus imminens), začetni splav (abortus incipiens), nepopolni splav (abortus incompletus), popolni splav (abortus completus), febrilni in septični splav
· nevarnost za zdravje matere se poveča z napredovanjem nosečnosti
· nasilni splav (vitalni splav) je prepovedan oziroma mora biti zakonit (indiciran)
· zakoni (ki še govorijo o indikacijah), govorijo o štirih indikacijah: zdravstveni, socialni, evgenični in etični
· mnogi zakoni indikacij ne poznajo več
· zdravniki vedno pogosteje govorijo o duševnih in drugih poznejših komplikacijah, manj o telesnih (postabortivna psihoza)
pravni problem in problem zakonodaje
· pravna opredelitev: splav je eden od vidikov svobode odločanja o rojstvu otrok
· 55. člen Ustave ne govori neposredno o pravici do splava, toda uradna razlaga tega člena ne more zabrisati sledi abortivne miselnosti v naši kulturi
· v Evropi je splav prepovedan samo na Malti in na Irskem (in na Poljskem)
· od leta 1992 je splav legaliziran tudi v Nemčiji (svetovanje)
· v večini držav je splav dekriminiran (prepovedan, a dopusten v okviru indikacij)
· v nekaterih državah (Avstrija, Nizozemska, Švedska) zakonodaja obravnava splav do 12. tedna kot pravico, ne da bi morala nosečnica navajati razloge za splav
· pravno tolmačenje statusa otroka v materinem telesu je kontroverzno
· izraz splav kaže, da dejanje nasprotuje smislu prava
· famozna začasna rešitev (Fristenlösung)
· pravni jezik razlikuje med splavom in posegi v obdobje pred nidacijo
· RU 486 je abortivno sredstvo
· pravo je razvilo nekatera merila legalnega splava: ta dokazujejo, da je liberaliziran splav poraz prava na najbolj občutljivem področju družbenega življenja
· najpomembnejši pravni izraz je indikacija; potrebna je tudi privolitev nosečnice
· nekateri pravniki in moralni filozofi si prizadevajo, da bi perforacijo po rojstvu (pri hidrocefalusu) lahko imeli za splav
· K. Zupančič: »Uresničitev pravice do prekinitve nosečnosti lahko v določeni meri ogrozi možnost, da zdravstveni delavec noče opraviti prekinitve nosečnosti …, ker mu vest tega ne dovoljuje. … Po drugi strani pa zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih poudarja, da morajo biti človeku dostopne vse možnosti, … s katerimi se mu v okviru zdravstvenega varstva pomaga uresničiti pravico do svobodnega odločanja o rojstvih (čl. 1.).«
· pri nas in tudi marsikje drugod prevladuje skoraj splošno mnenje, da Cerkev ovira razvoj zakonodaje, ki bi omogočala svobodno odločanje o rojstvu
· obstoječa pravna ureditev pri nas
· Splošni zakon o prekinitvi nosečnosti iz leta 1969 so posamezne republike v tedanji državi izdelale področno zakonodajo, ki se je nazadnje nanašala le še na urejevanje zdravstvenih ukrepov pri uresničevanju pravic
· po definiciji zakona je splav pravica ženske do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, … »ki se lahko omeji le iz zdravstvenih razlogov« (?)
· pogoji: nosečnica mora biti razsodna, odločitev je strogo osebna, splav opravi zdravnik
· zdravnik ima pravico do ugovora vesti (»Ker zakon predpisuje, da opravljajo prekinitev nosečnosti zdravniki, so ti praviloma dolžni izpolniti zahtevo nosečnice, s katero uveljavlja svojo pravico do tovrstne zdravstvene pomoči« (K. Zupančič).
splav – problem vesti (moralni problem)
· normalno razvita človekova vest ve, da ni dovolj izogibati se splavu ali ga prepovedati; treba je razvijati spoštovanje in ljubezen do življenja
· splav sodi k miselnosti in dejanjem, ki zamegljujejo pomen obrambe življenja in dolžnost obrambe življenja drugih (»Zato z oblastjo, ki jo je dal Kristus Petru in njegovim naslednikom, v občestvu s škofi katoliške Cerkve, potrjujem, da je neposreden in prostovoljen uboj nedolžnega človeškega bitja vedno težko nemoralen. Ta nauk, ki temelji na nenapisanem zakonu, ki ga vsak človek v luči razuma najde v svojem srcu (prim. Rim 2,14-15), potrjuje Sveto pismo, posreduje izročilo Cerkve in ga uči redno in vesoljno cerkveno učiteljstvo« (EV 57)
· splav je problem vesti, ki se ne odziva (in odgovornost družbe)
· Familiaris consortio: »Zato Cerkev obsoja kot hudo žalitev človeškega dostojanstva in pravičnosti vse tiste dejavnosti vlad in drugih javnih oblasti, ki na kakršenkoli način omejujejo svobodo zakoncev, da bi sami odločali o potomstvu. Ustrezno temu je treba popolnoma obsoditi in odločno odkloniti vsak ukrep teh oblasti za preprečevanje spočetja ali celo za sterilizacijo ali splav. Prav tako je treba šteti za hudo krivico dejstvo, da je v mednarodnih odnosih gospodarska pomoč za napredek mnogokrat odvisna od programov za kontracepcijo, sterilizacijo in splav.« (FC 30)
· svoboda vesti je nujen pogoj uveljavitve človekovih pravic, tudi pravice do življenja
· prvi korak k varovanju pravice do življenja je pravica do ugovora vesti; problema splava se zaveda šele prebujena vest
· nič manj resno ni vprašanje, kako splav vpliva na odnos zdravstvenih delavcev do svojega poklica in do tistih, ki so jim zaupani in jim zaupajo (abortivna in evtanazijska miselnost spreminjata odnos državljanov do države,in obratno)
· izzvan splav se nikakor ne bi smel znajti na listi izjem pete zapovedi
· v konfliktnih primerih je pomembno, kako sodimo o dostojanstvu otroka pred rojstvom (pravna zaščita ni dovolj, čeprav je potrebna)
gledanje Cerkve na splav
· EV obsodi direkten splav, ki je »hoten kot cilj ali kot sredstvo« (KKC 2271)
· splav je najgloblja rana na človeštvu sodobnega časa
· kultura smrti
· Cerkev se brezpogojno zavzema za pravico do življenja vsakega človeka (»Nobena beseda ne more spremeniti resničnosti stvari. Nameren splav je premišljen in neposreden umor človeškega bitja v začetni dobi njegovega obstoja med spočetjem in rojstvom.« (EV 58)
· odgovornost vseh in solidarnost
· okrožnica predlaga, naj bi z istimi moralnimi merili presojali posege v življenje pred rojstvom (prenatalno obdobje), ki nimajo namena brezpogojno spoštovati individualnega življenja
· izobčenje ipso facto za mater (izobči dejanje)
svetovanje v konfliktnih primerih (prenatal care)
· specifičnost nemške zakonodaje (Schwangerschaftskonfliktberatung)
· svetovanje pred ali za invazivno prenatalno diagnostiko
· odgovorno svetovanje vključuje druge elemente družbene in gospodarske pomoči
· smisel svetovanja je braniti otrokovo življenje ne proti materi ampak skupaj z njo
· svetovanje je dialoški proces
zdravnikova vest in splav
· splav je moralni problem zdravnikovega odnosa do pacienta; etos mu naroča, da se kot oseba odloča po vesti in da se odziva osebno
· zdravnikova moralna pristojnost ne zmanjšujejo pomena njegove strokovne usposobljenosti
· če o legitimnosti odloča samovolja, potem ni mogoče računati, da se bo zdravnik posvečal vsakemu človeku
vrste splavov
· spontani splav; pogostnost spontanega splava vzročno povezana s tako imenovano ‘neplodnostjo’ v širšem pomenu besede; spontani splav ni vedno samo spontan (nepazljivost in površnost, sramota,krivda)
· selektivni splav (selektivni fetocid) označuje posebno obliko selektivnega splava, pri katerem nosečnici z dvojčki ali več zarodki zdravnik odstrani enega ali več zarodkov; »nevredno« življenje; selective abortion v ZDA
· splav kot urejanje rojstev; tudi ta splav znamenje nerazločevanje (hotena nevednost)
· splav kot rešitev življenja (terapevtski splav)
· terapevtski splav v širšem pomenu besede
literatura:
Polajnar-Pavčnik A. – Wedam-Lukić D. (ur.), Pravo in medicina, Ljubljana 1998.
Mlinar A., Splav in etične dileme onkraj splava, v: BV55 (1995), 159-176.