9 POSREDOVANJE ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA

uvodna pojasnila

· človeško posredovanje življenja je eden najčudovitejših načinov hvaležnosti za dar življenja

· posredovanje življenja je odgovorno (2 Mz 20,12)

· naravna sposobnost podaritve življenja izraža globok smisel občestva oseb v zakonu

· po nauku Cerkve je posredovanje življenja izraz hvaležnosti za dar življenja le, če je hkrati izraz obojestranske podaritve oseb (GS)

o to ne pomeni, da je vsak človek poklican, da posreduje življenje (ima otroke), ampak podčrtava sposobnost svoje življenje doumeti in ga živeti kot dar

o roditi pomeni na neki način pridobiti za ljubezen (otrok ni lastnina staršev, ampak je oseba, ustvarjen zaradi njega samega)

o posredovati življenje predpostavlja karizmo staršev, da se podarita drug drugemu

o odgovorno posredovanje življenja je imenitna, najtežja in najbrž najbolj osrečujoča človekova naloga v življenju

· odgovorno starševstvo (očetovstvo in materinstvo) izraža globoko zaupanje zakonu in zaupanje med zakoncema, da bosta o potomstvu odločala sama, se pravi da se bosta odločila v ljubezni (»Odgovorno očetovstvo in materinstvo se neposredno tičeta trenutka, ko mož in žena, združujoč se v ‘enem telesu’, moreta postati roditelja. Ta trenutek ima posebno vrednost tako za njun medsebojni odnos (odnos oseb) kot za njuno služenje življenju: moreta postati roditelja – oče in mati – ko posredujeta življenje novemu človeškemu bitju. Ti dve razsežnosti zakonske združitve, združilna in rodilna, ne moreta biti umetno ločeni, ne da bi bila s tem prizadeta notranja resnica samega zakonskega dejanja.« Pismo družinam, 12)

· soočili se bomo s številni problemi, povezani z

o naraščanjem prebivalstva na južni polobli

o potrošništvom v razvitih deželah, ki ima za svojo posledico zavračanje življenja

o samovoljnim poseganjem v posredovanje življenja

o bistveno premajhno občutljivostjo za otrokovo okolje

o nekaterimi samovoljnimi cilji reproduktivne medicine, genetike in genetskega svetovanja

o prediktivno in/oziroma presimptomatično medicino

resnica o človeškem posredovanju življenja

· govorimo samo o človeškem posredovanju življenja

· posredovanje človekovega življenja je naravni proces in je zaupan naravi

· to je eden od razlogov, zakaj je bila spolnost vedno in povsod tudi predmet verske morale (inciacije)

· do srede 20. stoletja je katoliška teologija učila, da je roditev prvi namen zakona; na osnovi interpretacij okrožnice Casti conubii (1930) so nekateri moralisti sklepali, da je spolni odnos med zakoncema, v katerem ne pride do spočetja, nedovoljen in grešen; Herbert Doms (Über die christliche Ehe,1935) je obrnil pozornost na bistvena vprašanja

· kontracepcijsko mišljenje na drugi, in mnenje, da je do spočetja dovoljeno pomagati s tehničnimi sredstvi na tretji strani sta kritični točki prejšnjega stališča (danes nihče ne trdi, da je podaritev življenja prvi namen zakona; toda če je podaritev življenja namerno izključena, odnos ponižuje zakonca/partnerja; podobno brezčutno bi bilo trditi, da se spočetje ‘zahteva’)

· odgovorno starševstvo zahteva stabilno zakonsko skupnost, utemeljeno na ljubezni

· okrožnica Humanae vitae: »Cerkev, ki kliče ljudi k spolnjevanju naravnega zakona in ga s svojim stalnim naukom razlaga, pa uči, da mora vsaka uporaba zakona sama po sebi ostati naravnana na porajanje življenja« (12)

odgovornost posredovanja in v posredovanju

· človeško posredovanje življenja ni omejeno na trenutek posredovanja genetske informacije, ampak je osebni proces

· človeško posredovanje je odgovorno, če je sad nagovorjenosti (odgovor)

· kontrola rojstev (kvantitativni pojem), (ne)uspešnost posredovanja, reprodukcija itn. so nadomestni pojmi

· v preteklosti se je teologija izogibala odgovornemu starševstvu; ni sicer govorila o reprodukciji, a ni bilo dvoma, da je biološko vprašanje postavljala pred človeško

· odgovorno starševstvo se je prvič pojavilo v Gaudium et spes in v Humanae vitae

· Pismo družinam pravi: »Oba sta odgovorna za možno in pozneje za dejansko očetovstvo in materinstvo. Mož ne more ne priznati ali ne sprejeti izida odločitve, ki je bila tudi njegova. Ne more se skriti za izrazi kot npr. ‘ne vem’, ‘nisem hotel’, ‘ti si hotela’. Zakonska združitev v vsakem primeru vsebuje odgovornost moža in žene, možna odgovornost, ki postane dejanska, ko okoliščine to nalagajo. To velja predvsem za moža, ki ostane, čeprav je bil tudi on začetnik rodilnega procesa, biološko oddaljen: proces se namreč razvija v ženi. Kako bi mogel mož ne sprejeti svojega deleža odgovornosti?« (12)

· odgovorno starševstvo zahteva poznavanje metod načrtovanja spočetij in rojstev

· ključni problem je branje naravne nravne postave (je morala motiv ali sad?)

posredovanje zdravega življenja

· evgenika, genetika

· metode umetne oploditve zunaj telesa (IVF) in učinkovitost

· vplivanje na zarodno pot (kasneje)

· človeštvo je danes v marsičem na križišču/razpotju

o humana genetika odpira nova obzorja odgovornega starševstva

o vprašanje pa je, kako ta spoznanja približuje staršem

· genetsko svetovanje

· danes znanih dednih bolezni je okrog 6600

· nedavno je genetika govorila o nekako 140.000 genih v človeku, to je o gradbenih ‘kamnih’ genoma, sedanje trditve govorijo o največ 30.000 genih

· genetskih bolezni (deformacije) ne opisujemo vedno kot bolezni

· genetsko svetovanje je pozorno na monogene dedne bolezni, prizadetosti in značilnosti, ne na morebitne spremembe (mutacije)

o autosomnih dominantnih dednih bolezni je znanih okrog 4500 (avtosomi so kromosomi, ki ne vplivajo na spol; avtosomne bolezni prizadenejo predstavnike obeh spolov)

o autosomnih recesivnih (prikritih) dednih bolezni je znanih okrog 1700

o bolezni, vezanih na spolni kromosom (heterokromosom, gonosom), je okrog 430; od teh jih je okrog 410 vezanih na X kromosom, 19 na Y

o dedne bolezni nastanejo zaradi spremembe gamet

o dominantne in recesivne deformacije genov

o včasih so poškodbe genov tako velike, da povzročijo sterilnost

· Sme genetski svetovalec odsvetovati sklenitev zakona, če ima eden od zaročencev nevarno dedno bolezen?

· danes genetika še ne more zdraviti genskih bolezni; izolira lahko gene, ki domnevno povzročajo bolezni

· na nekaterih področjih se genetsko znanje deloma že uporablja:

o odvzem ali dodajanje genov

o genetska diagnostika

o reproduktivna medicina

o sestava in produkcija genetsko manipuliranih zdravil

o genska terapija

· razmeroma pogosta oblika dominantne geneske okvare je Huntigton Chorea (Vidov ples)

· vsak človek prenaša približno šest do osem dednih okvar

· odločitev za zakon in potomstvo na osnovi genetskega znanja/svetovanja nikakor ni najvažnejše merilo

· spoznanja o genetiki je treba posredovati tako, da ta ne prizadenejo svobode in odgovornosti staršev

· povsem nekaj drugega od genetike (genske terapije) so: kloniranje, ustvarjanje himer, hibridov in transgenih organizmov

· prav tako ločena in povsem drugačna je odgovornost za otrokovo zdravje med nosečnostjo in po rojstvu, ki se nanaša na nevarnost uživanja nikotina, alkohola, neljubečega odnosa, kalkulacije s splavom ipd.

populacijska problematika: koliko ljudi lahko preživi naš planet?

1 kulturno-zgodovinska slika

· celo v Svetem pismu zasledimo mesta, ki pričajo o tem, da se je človeštvo že tedaj zavedalo nevarnosti preobljudenosti na nekaterih geografskih področjih (prim. 1 Mz 6,1 ss.;13,5 sl.)

· Platon je v Državi pisal, naj bi državljani ne imeli več otrok kot jih lahko nahranijo

· v visokem srednjem veku so občasno priporočali čim kasnejšo poroko, da bi se rodilo manj otrok

· nasprotno temu najdemo v zgodovini več primerov pronatalistične politike (kitajsko veliko cesarstvo v 4. stoletju pr. Kr., rimsko cesarstvo in posebno evropske nacionalne države v začetku novega veka)

· Macchiavelli (+1527) je spodbujal k številnim družinam zaradi vojaško-političnih ciljev

· evropsko razsvetljenstvo: naraščanje prebivalstva odraža popoln naravni red

· John Stuart Mill je harmonično naraščanje prebivalstva razumel in razlagal kot izraz človekovega spolnega nagona (preoblikovanje nagona – porajanje zaradi družbenega čuta – bo človeku omogočilo uravnavati rodovitnost)

· francoska zgodovinska demografija: vloga kriz, lakote, kužnih bolezni, vojn, izseljevanja ipd. (zgodovinska demografija je po rodovnikih ugotovila, da so v Evropi začeli omejevati rojstva pred 18. stoletjem)

· Tomaž Campanella (+1639) je v utopičnem romanu Civitas solis predvidel nekakšno državno agencijo, ki bo nadzorovala (omejevala) rojstva

· v nekaterih evropskih državah se na pragu 19. stoletja – verjetno iz nacionalnih razlogov – pojavi močna pronatalistična propaganda, ki traja do začetka 20. stoletja

· Tomaž Malthus (Essay on the Principle of Population,1798) je hotel znanstveno dokazati razmerje med rastjo prebivalstva in blagostanjem

o prvi je uporabil izraz ‘populacijska katastrofa’

o njegova teza je: razvoj pridobivanja hrane pa se ne odvija tako hitro kot rast prebivalstva, zato je naraščanje prebivalstva grožnja, ki vodi v katastrofo

o malthuzianizem je postal ideologija, ki se je v večini primerov izkazala za zgrešeno (čustveni naboj)

· povsod po svetu ni mogoče uporabiti istih meril (preseljevanje)

· Rimski klub je za leto 1991 poročal: »Če gledamo nazaj, lahko samo sanjamo, kakšen standard razvoja bi dosegla Indija, ki je bogata z naravnimi viri, če bi njeno prebivalstvo ostalo na isti ravni kot v začetku stoletja.«

· evropski model demografskih sprememb (model dohajajočega razvoja) ni niti pravilo niti merilo modernizacije družb

· sekularizirano družbo pogosto razumemo kot družbo, ki je zavestno omejila število rojstev zaradi blagostanja

2 populacijska politika

· populacijska politika ni enoumen pojem

· v imenu populacijske politike so ‘apostoli razvitih’ problem rasti prebivalstva predstavili kot problem prenaseljenosti, molčali pa so o nenaseljenosti (nenaseljivosti), o civilizaciji samcev, individualistov in upokojencev

· problem odnosa do tujcev je problem ljudi, ki so tujci doma

· tipične slike: lobiranje za liberalizacijo splava in evtanazije

· politično načelo v zgodbi o davčnem denarju (Mr 12,13-17) ali: kdo je komu dolžan dajati pojasnila o postopkih predvidevanja in vladanja

· Rimski klub je knjigo The Population Bomb, ki jo je leta 1968 napisal P. Erlich, sprejel in propagiral za znanstveno dokazano

· tajni ameriški dokument (v veljavi nekako do 1985) National Security Study Memorandum 200 (NSSM 200) je izhodiščno (najvišjo) številko za svetovno prebivalstvo postavil na 3,6 milijard; posledic tega dokumenta v celoti ni mogoče izmeriti, k sreči ni bil izveden v celoti

· NSSM 200 je v program kontrole rojstev privzel smernice Združenja načrtovanega starševstva, ki je v sedemdesetih letih predlagalo nekaj »civilizacijskih« meril kontrole rojstev (siljenje žensk v kariero in k delu, omejevanje redne socialne oskrbe za matere z več otroki, obvezen splav za nosečnost zunaj zakona, obvezna sterilizacija za tiste ženske, ki imajo že dva otroka, preprečevanje družbenih uslug tistim, ki imajo veliko otrok, širjenje kontracepcijskih sredstev s pitno vodo, povečevanje poročne takse, spodbujanje novih podob družine, propaganda homoseksualnosti, permisivnosti itn.)

· teze o populacijski katastrofi še vedno ponavljajo in jih je zaslediti na različnih svetovnih dogodkih, na primer na konferenci o ekologiji leta 1992 v Rio de Janeiru (Brazilija) in na 4. konferenci o ženskah v Pekingu leta 1995

· naraščanje prebivalstva ni le posledica pretirane ‘reprodukcije’, ampak je znamenje napredka v zdravstvenem varstvu; tega ni mogoče oceniti negativno

3 eksplozija prebivalstva in preobljudenost

· eksplozija prebivalstva se v strokovni literaturi pomeni pojav hitrega naraščanja prebivalstva, značilnega za drugo polovico 20. stoletja, in sicer velja za družbe, v katerih je večina ljudi mlajših od 20 let

· ideja eksplozije predvideva, da bo konec 21. stoletja na zemlji živelo med 10 in 14 milijardami ljudi

· o preobljudenosti govorimo, če je v primerjavi s status quo padla kvaliteta življenja

4 kontrola rojstev in načrtovanje družine

· Papež Janez XXIII. je v okrožnici Mater et magistra (1961) napisal, da pri »reševanju teh vprašanj ni dovoljeno uporabljati metod in sredstev, ki nasprotujejo človeškemu dostojanstvu…« (191)

· Cerkev načrtovanje družine razume kot služenje življenju

5 družbeno-etična načela načrtovanja družine

· največja in najtežja naloga je, da populacijske problematike ne razumemo kot nenaklonjenosti življenju

· opraviti imamo s splavom, z idejami o evtanaziji, ksenofobijo in protitujsko politiko, preobremenjenostjo žensk v delovnih in družbenih procesih, veliko neodpornostjo pred trpljenjem in težavami, človeka nevrednimi življenjskimi pogoji, skrajno revščino v medsebojnih odnosih ipd.

· etična načela so naslednja:

o populacijska politika mora – kot vsaka druga – prispevati k zmanjšanju trpljenja na svetu; če je mogoče dokazati, da je trpljenje posledica prevelike rodnosti oziroma števila otrok, je treba uvesti omejitvene ukrepe, ki morajo upoštevati dostojanstvo posamezne osebe in dostojanstvo zakona

o ciljev populacijske in družinske politike ne smemo uresničevati s sredstvi, ki prinašajo ali povečujejo trpljenje posameznim ljudem

o populacijska politika mora upoštevati položaj revnih ter jim pomagati, da premagajo vzroke svoje revščine

o ker so izhodišče, cilj in subjekt populacijske in družinske politike ljudje, je treba upoštevati njihovo aktivno udeležbo in sodelovanje posebno v načrtovanju družine in odgovornem starševstvu

o populacijski ukrepi morajo slediti natančnemu poznavanju položaja ljudi, kultur, vere

o tudi verstva se morajo vprašati, kakšna so njihova merila in moralna načela glede načrtovanja družine ter pripravljenost, da dajo svoj nesebičen prispevek (svetni etos)

6 etično vrednotenje posameznih metod načrtovanja družine

· država in družba sta dolžni upoštevati soglasje prizadetih in jim pomagati, da bi metode lahko sprejeli na odgovoren način

· cilj populacijske politike ne sme biti kratkoročno znižanje rodnosti, temveč spodbujanje k odgovornosti; zgolj »učinkovitost« sredstev nasprotuje načrtovanju in odgovornosti

naravne metode

· Anglikanska cerkev je na konferenci v palači Lambeth (1930) prva odobrila uporabo umetnih metod in umetne metode povezala z odgovornim starševstvom; Katoliška cerkev je to ostro odklonila, a je na 2vat sprejela pojem odgovornega starševstva

· govorimo le o stališču Cerkve do načrtovanja družine in do populacijske problematike

· Cerkev se ne omejuje le na kritiko umetnih metod načrtovanja družine, ampak je tudi sama dejavna v izdelavi programov, ki temeljijo na odgovornem starševstvu

· pod pojmom naravne metode načrtovanja družine, ki jih nekateri imenujejo tudi vedenjske metode, najprej mislimo na načrtovanje spočetja, ki bo plod medsebojne podaritve zakoncev in rezultat čim globljega spoznanja bioloških procesov v telesih staršev

· smisel drugih metod je prav tako načrtovanje spočetij

· sedanjega položaja na tem področju ne moremo enostavno primerjati s Knaus-Oginovo koledarsko metodo; znane so štiri tehnike določanja rodovitnih dob:

o Billingsova metoda opazovanja sluzi

o temperaturna metoda (ob ovulaciji se dvigne telesna temperatura za 0,2-0,4°C)

o simptotemperaturna metoda je pozorna na več dejavnikov

o koledarska (Knaus-Oginova) metoda izračunavanja časa ovulacije glede na menstrualni ciklus (2 tedna po začetku ciklusa nastopi rodovitna doba)

· po Pearl-Indeksu dosega naravna metoda celo vrednosti 2,5, kar je glede na druge metode (PI 0,75-1,0) presenetljiv podatek

· splošna prednost naravnih metod je, da so popolnoma neškodljive

· naravne metode zahtevajo visoko motivacijo, aktivno sodelovanje obeh, moža in žene, dobro svetovalno mrežo in usposobljene svetovalce

· pomanjkljivost teh metod je, da jih je težko uporabljati v okolju, kjer prevladuje revščina in kjer je preobljudenost že velik problem

· pomembno je načelo postopnosti: brezpogojno spoštovanje ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo

· verjetnost propagande naravnih metod v deželah z najvišjim prirastkom je omejena tudi s tem, da je kristjanov v Aziji le okrog 2,7%, v Afriki pa 14%; v Južni Ameriki je katoličanov 87%, a je razširjenost teh metod zanemarljiva

· metod ne gre istovetiti s pronatalistično miselnostjo

· vsi verski vedenjski vzorci niso a priori dobri, toda ni mogoče trditi, da verstva nasprotujejo družbenemu napredku dežel v razvoju, kjer je prenaseljenost velik problem

· zahodni kulturni vzorec se obnaša kot superkultura

sterilizacija

· pojasnitev pojmov

o sterilnost je nesposobnost podariti življenje

o sterilnost ni isto kot nerodovitnost (nerodovitnost ne izključuje možnosti spočetja, pač pa izključuje možnost roditve)

o sterilizacija je operativni poseg na semenovodu ali jajcevodu, ki vodi k sterilnosti (trajna nerodovitnost)

o vasektomija (odstranitev dela semenovoda ali njegov prevez)

o ovarektomija

o sterilizacija ni kastracija (odstranitev gonad, histeroktomija)

· ovarektomija vodi ponavadi do prezgodnje mene

· vasektomijo in ovarektomijo je mogoče operativno obnoviti v prvotno stanje, ni pa mogoče zagotoviti ponovne rodovitnosti

· sterilizacija za spolne odnose nima nujno negativnih posledic

· če je bila sterilizacija izvedena kot kontracepcija, ima neredko resne duševne motnje, nemir in kompleks manjvrednosti (zlasti v spolnem obnašanju)

· kastracija pevcev (in »aktivna cerkvena potrpežljivost«)

· sterilizacija kot metoda načrtovanja družine (imperativ prenaseljenosti)

· vrste sterilizacij (glede na to, v kakšni meri je nerodovitnost hotena)

o neposredna in posredna

o sterilizacija kot izraz odklanjanja otrok

o sterilizacija kot znamenje razuzdanosti

o sterilizacija in odgovorno starševstvo (»Moti se potemtakem, kdor misli, da more zakonsko dejanje, samovoljno narejeno za nerodovitno, kar je samo v sebi nečastno, postati neoporečno zaradi celote rodovitnih dejanj vsega zakonskega življenja« (HV 14) Po mnenju kritikov je besedilo preozko, ker v imenu moralitatis absolutae odklanja vsa umetna sredstva brez razlike)

o terapevtska (profilaktična) sterilizacija (na primer, če žena iz strahu pred nosečnostjo ni sposobna normalnega odnosa z možem); mnenje podpira načelo celovitosti (totalitete) osebe

o prisilna evgenična sterilizacija (nevarnost genetsko prenosljivih bolezni)

o sterilizacija kot sredstvo kontrole rojstev

umetni poseg v posredovanje človeškega življenja

· medicina nerodovitnost razume kot bolezen

· reproduktivna medicina se ukvarja z vsemi vprašanji posredovanja človeškega življenja, posebno z zdravljenjem motenj procesov, ki so pomembni za posredovanje življenja

· tehnične možnosti

o oploditev in vivo (osemenitev: homologna, heterologna)

o oploditev in vitro (IVF, FIVET, homologna, heterologna)

o intracistoplazmatični vnos semena (ICSI)

· mikromanipulacija

· predimplantacijska diagnostika

· raziskave na zgodnjih zarodkih in/oz. embrionalnih matičnih celicah so posredna možnost

· kloniranja in partogeneze (spodbujanje embrionalnega razvoja brez moškega semena, in sicer s kemičnimi ali fizikalnimi spodbujevalci) načelno ne bi smeli obravnavati tukaj

· 1987 je Kongregacija za nauk vere izdala navodilo Donum vitae (Dar življenja)

· obliki:

o umetna (homologna, heterologna) osemenitev (inseminatio) in vivo (intratubarni vnos gamet, GIFT); Sveti Oficij je prostovoljno ejakulacijo leta 1929 obsodil kot nedovoljeno, ne pa pomoči; nedovoljena je bila tudi ejakulacija v diagnostične namene; drugačna je heterologna GIFT

o oploditev v epruveti (IVF, FIVET); z etičnega vidika oploditve in vitro ni mogoče popolnoma odkloniti v primeru, če gre za zdravljenje neplodnosti in za moževo seme; večji problem so shranjena ‘oplojena jajčeca’ (zigote), ki niso presajena (kriokonzerviranje)

· zagovorniki metode IVF si prizadevajo dokazati, da proces oploditve in prenosa v mater na čim lažji način opravičuje tudi cilj znanosti, tako imenovani simple case oziroma ICSI je po mnenju medicine nepotreben in vsaj trenutno še prepovedan

· etični pomisleki: darovanjski značaj življenja

· »selektivni« splav

· poseganje v življenje (zlasti) matere – hormonalno zdravljenje

· Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)

· (14. januarja 1999, dopolnila vložena 13. oktobra 2000; parlament je predlagano novelo sprejel 19. aprila 2001, referendum je istega leta sprejeto novelo ovrgel)

· navodilo Donum vitae

o dosledno izključuje casus simplex: željo po otroku. Otrok mora biti zaželen – to je otrokova pravica in moralna dolžnost staršev – »toda ta dobri namen ne zadošča za pozitivno ocenitev oploditve in vitro med zakonci. Postopek FIVET je treba presoditi v njem samem...«

o metodam nasprotuje zaradi etičnih, ne absolutnih razlogov

genetika, njene možnosti in meje

· vzporedni pojmi: DNK, biokemija, biotehnika, evgenika, evolucija in evolucijske teorije, genpool, genski inženiring, genetska tehnika, genska terapija, humana genetika, germ-line-intervention, kloniranje in mutacije, celična biologija, vedenjska genetika, genetsko svetovanje itn.

· genetika je primer, kako znanost prehiteva etiko

· etična refleksija je pozorna na štiri vidike: na nadzor življenjskega procesa, na vpliv na poljedelstvo in živali, na vprašanje učinkovitosti sintetičnih zdravil in na pravico poseganja v človekovo identiteto

· klasična genetika (mitoza in mejoza /nastajanje nezrelih kličnih celic/)

· molekularna genetika

· temeljni pojmi molekularne genetike so: DNK in RNK, replikacija, ustvarjanje proteinov, mutacije, genom in geni

· dekodiranje DNK

· za etiko je relevantna genska terapija, a je danes še v povojih

· terapija zarodne poti (Germ-Line-Therapy) bi bila teoretično optimalna, vendar danes ni niti mogoča niti dovoljena

· genska tehnika in genska manipulacija imata možnosti v sestavi in izdelavi zdravil, zlasti tistih, ki imajo že znano sintetično podlago (insulin); omogoča nove možnosti glede doziranja, natančne namembnosti in znosnosti zdravil;

· temeljno načelo morebitne genske manipulacije je medgeneracijska odgovornost, saj se vprašanja ne tičejo terapije, ampak načrtovanja

· genomanaliza je analiza primarne strukture genoma (DNK-sekvenca); genomanaliza pa je tudi projekt Mednarodne genomske organizacije (HUGO), ki si prizadeva izdelati tako imenovano kanonično DNK-sekvenco mnogih ljudi, narodnosti, narodov itn.; projekt se je začel leta 1990 in naj se končal leta 2005; dejansko se je že končal 26. junija 2000)

· Human Genom Project ima (je imel) naslednje naloge:

o izdelava genetske karte

o izdelava fizikalne karte

o postopno določitev DNK-sekvence (vrsta ene sekvence je dolga okrog tri milijarde enot)

o raziskava vzorčnih organizmov

o nadaljnji razvoj bioinformatike

o obravnava etičnih, pravnih in družbenih vprašanj

o izdelava izobraževalnih programov

o spodbujanje razvoja tehnologije, predvsem tehnologije prenosa

o spodbujanje sodelovanja med temeljnimi raziskavami, industrijo in medicino

· sredi osemdesetih let sta angleški biokemik Jeffreys in nemški zdravnik Epplen razvila metodo genetskega prstnega odtisa (DNA-fingerprint); cilj je dekodirati tudi tiste predele genoma, ki jih ima sedanja znanost za individualne oziroma jih še ne pozna

· uporabnost analiz v forenzični medicini

· kartiranje (mapping) genoma

· z genomanalizo ni mogoče spoznati ‘gradbenega’ načrta, ampak le pojasniti posamezne lastnosti, ki pa so le informacije o »trenutnem stanju na gradbišču«

· varovanje genetske različnosti in gen pool (gen pool je izraz iz populacijske genetike in pomeni vse dedne zasnove vseh ljudi)

genetsko svetovanje

· genetsko svetovanje je komunikacijski proces, ki nastane med zdravnikom in pacientom (svetovalcem in klientom) in pri katerem obravnavamo podatke, ki so bili pridobljeni z genetskim testom oziroma analizo in zahtevajo zdravniško obravnavo; proces obsega prizadevanje ene ali več ustrezno usposobljenih oseb, da posamezniku ali družini pojasni rezultate genetskih testov ter jim pomaga ustvariti ustrezne pogoje za svobodno izbiro ukrepov oziroma načina obnašanja

· razlog za genetsko svetovanje je odvisen od verjetnosti in stopnje prizadetosti

nespolno razmnoževanje in/ali kloniranje

· pojmi

o klon je skupina genetsko identičnih celic; je poganjek, potaknjenec, potomec; tumor je na primer klon; sestavljajo ga replikacije ene same mutirane celice; znotraj celice je veliko skupin identičnih struktur, ki vsebujejo identično genetsko snov, npr mitohondriji; kloni so genetsko identični organizmi

o nespolno razmnoževanje (partenogeneza)

o kloniranje je eksperimentalni postopek, ki ga je genetski inženiring razvil za replikacijo nekaterih višjih organizmov

o dve metodi

§ prenos jedra

§ cepitev embrija (Anglija)

· zgodovina

o Hans Spaemann je leta 1938 razvil metodo nuklearne transplantacije, tako imenovano enukleacijo

o 1952 sta jo razvijala naprej Robert Briggs in Thomas King

o v šestdesetih in sedemdesetih letih je John Gordon iz Oxforda v Angliji s kloniranjem razvil odraslo žabo (odkril je t.i. latentno totipotentnost)

o pred Dolly (1996) se znanstvenikom ni posrečilo klonirati potomca iz celice odraslega vretenčarja

o 1996 je Ian Wilmut pridobil iz celice vimena odrasle ovce jedro in ga uspel reprogramirati (že specializirano somatsko celico je reprogramiral s stradanjem celice; s tem se je povečala sposobnost proizvajanja proteinov, ki so nujno potrebni za /relativno/ totipotentnost; kasneje so v Ameriki ta postopek poenostavili)

o 1997: klona Polly in Molly sta vsebovali človeške gene (transgeni živali)

o 1998: v Ameriki to tehniko preskusijo na govedu (neuspešno); havajsko kloniranje miši (1998) je bilo zelo uspešno, saj so v enem samem poskusu iz jeder somatskih celic razvili 50 embrijev miši

o 1998: ugotovijo, da je Dolly plodna

o enostavnejši postopek kloniranja se imenuje cepitev embrija (embryo splitting: umetno ustvarjanje enojajčnih dvojčkov), v osemdesetih letih 20. stoletja so ga razvijali in uporabili pri živini; metoda ponavlja naravno metodo kloniranja; pomanjkljivost te metode je, da značilnosti organizma, katerega življenje se je začelo s spočetjem, še niso znane; zato je ustvarjanje dvojčkov tvegano

o t.i. terapevtsko kloniranje (kloniranje v terapevtske namene)

o Anglija: 22. 1. 2001 so avgusta 2000 predloženi zakon, ki dovoljuje cepitev zgodnjega zarodka, sprejeli

o velika večina od 120.000 angleških zdravnikov je prepričanih o koristnosti tovrstnih raziskav

· etični vidiki kloniranja

o klasični ugovor (neškodovanje) so vse manj prepričljivi

o kloniranje je poligon genetskega inženiringa oziroma kombinacije različnih metod

o skušnjava vplivati na t. i. germ-line

o veliko povečanje vplivanja z metodami genskega inženiringa (enhancement genetic engineering) in tehnizacije življenja

o Konvencija o bioetiki (1997) izrecno prepoveduje vplivati na človeški genom, v dodatnem protokolu pa prepoveduje kloniranje (klasična opozorila: anomalije)

o brezciljnost, nesmisel postopkov

o pomagati je treba človeku tukaj in sedaj

o test-tube-babies bi pomenili radikalno degradacijo človeškega dostojanstva

o Švicarska škofovska konferenca (26. februarja 1999): vsak cilj kloniranja človeka je nelegitimen, ker proizvaja z določenim namenom. »Kdor hoče klonirati človeka, noče klona kot človeka, ampak človeka kot klon.«

Literatura:

Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 448 sl. (genetsko svetovanje)

Encyclopedia of Bioethics (2003), I, 447-467 (kloniranje)

Encyclopedia of Bioethics (2003), IV, 1969-1975 (populacijska problematika)

Encyclopedia of Bioethics (2003), IV, 2261-2311 (reproduktivne tehnologije)

A. Mlinar, Posebna moralna teologija. Zakon in družina, Ljubljana 1998, 291-315.

A. Mlinar, Demografsko vprašanje in krščanska etika, v: A. Bogovič (Ur.), Zbornik predavanj o okolju I, Ljubljana 1995, 61-82.

Apostolski sedež, Listina pravic družine (22.10.1983). Slov. prevod v CD 36, 47-56.

E. Billings – A. Westmore, Načrtovanje družine z ovulacijsko metodo, Celje 1988.

J. Noonan, Empfängnisverhütung, Mainz 1969, 505.

Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinkso pomočjo (ZZNPOB), Ur. l. RS 70/00.