ZAČETEK ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA

splošne ugotovitve

· začetek človeškega življenja je v bistvu skrivnost

· versko in kulturno izročilo začetek človeškega življenja zaupa naravi; to pomeni

o da življenje ni naključje

o da ni neznanka tistemu, ki ga je ustvaril

· posredovanje življenja je sodelovanje s Stvarnikom

· verstva zaznavajo razliko med podaritvenim in reproduktivnim značajem življenja

· darovanje pomeni zavestno posredovanje življenja, kot hrepenenje po življenju

· trditev, da je človek edina stvar, ki jo je Bog hotel zaradi nje same (GS, RH), lahko razumemo le v luči učlovečene Besede (Kol 1,16)

· vrhunec evolucije in najbolj originalno božje delo je učlovečenje (utelešenje) Besede

· v redu stvarjenja je beseda prva »stvar« in podoba vseh drugih (Beseda)

· posamezna živa bitja ne ponavljajo dolgega procesa evolucije, v »spominu« ga ohranjajo ta razvoj (filogeneza); tudi človek prehodi celoten proces, toda prehodi ga kot človek, tako da razvoj individualnega življenja (ontogeneza) bistveno presega prehojeno pot vrste

· pojav vrste (species) ni nič manj presenetljivo dejstvo kot pojav življenja

· svetopisemski pojem spoznanja (Gen 4,1) za posredovanje življenja dokazuje, da je ljubezen, ki je rodovitna, srečanje med enakimi

· spričo skrivnosti neponovljive osebe sta filozofija in teologija v preteklosti govorili o stvarjenju duše (v smislu biti duša, ne imeti dušo)

· Albert Veliki prvi trdil, da stvarjenje duše sovpada s spočetjem, čeprav mu je bilo spočetje (združitev gamet) še neznano

· Tomaž Akvinski (Razprava o duši) se je

o na eni strani odločil za starejše izročilo epigenizma (to upošteva Avguštinovo teološko in Gratianovo pravno avtoriteto, pri čemer je anima rationalis oziroma duhovna duša ustvarjena sukcesivno) in s tem ponovil Aristotelov nauk, da živalsko obdobje pri dečku traja štirideset, pri deklici pa osemdeset dni;

o na drugi strani pa je zanikal, da bi lahko duša obstajala sama zase brez telesa, četudi je »to nekaj«

· epigenetska teorija povezuje dinamični vidik življenja (zoe) in razvoj individualnega življenja (bios)

· konec 17. stoletja William Harwey dokaže, da imajo zarodki v materinem telesu lastni krvni obtok in da v materi živijo dokaj samostojno življenje

· leta 1827 Karl Ernst von Baer dokaže obstoj in vlogo ženskega jajčeca (ovulum)

· leta 1866 Ernstu Haecklu uspe obnoviti in posodobiti epigenetsko teorijo

· leta 1875 Oskar Hertwig prvič opiše celotni proces ovulacije in spočetja; od tedaj prevladuje soglasno mnenje, da »stvarjenje« duše (oduševljenje telesa) sovpada s spočetjem

· velika uganka je proces diferenciacije (Wolbert)

· danes nihče ne resno dvomi

o da je spočetje (oploditev jajčeca) začetek novega človeškega življenja

o ni pa soglasja o tem, ali gre pri spočetju že za osebo, ki jo odlikuje neumrljiva duša

· oseba seveda ni biološki faktum in tudi ne edini način, kako opredeliti dostojanstvo

· mnenje je, da kljub dvomom glede osebe

o po spočetju ne bi več smeli vpraševati vpraševati, kaj se dogaja

o ampak bi morali priznati pravico porajajočega se življenja, ki izhaja iz tega dogodka

o to je: spočetje priznati in sprejeti kot začetek človeškega življenja, življenja osebe ali oseb

· temeljna otrokova pravica je, da je spočet v ljubezni

8 MORALNI STATUS ZGODNJEGA ZARODKA

· 1794 – prvi primer pravne zaščite zarodka v zakonodaji (Splošno deželno pravo pruskih držav)

· v pravnem svetu na splošno še vedno prevladuje prepričanje o sukcesivnem stvarjenju duše

· v Cerkvi se to gledanje ohranja do leta 1869 ( Pij IX. prepove uporabo epigenetske teorije)

· prepoved je sledila iskanju podpore angleških liberalcev, ki so v katoliški pravni doktrini videli priložnost za tako imenovano začasno rešitev (splav)

spoznanja sodobne humane biologije

· Haecklov biogenetski aksiom je poleg morfološke podobnosti človeških in živalskih spolnih celic slonel na domnevah, ki jih takrat še ni bilo mogoče ovreči

· leta 1953 sta ameriška genetika James D. Watson in Francis H. Crick razvozlala uganko genetske kode, molekulo deoksiribonukleinske kisline (DNK), s čimer sta dokončno pokopala teorijo o zigoti kot amorfni (brezoblični) celični kepi

· še vedno ni jasno, koliko časa preteče od srečanja moške in ženske spolne celice do spočetja v običajnih okoliščinah; verjetno 20 do 24 ur

· razen enojačnih dvojčkov ima vsako na novo spočeto življenje edinstveno genetsko kombinacijo (najmanj 1:109), ki je praktično ni bilo še nikoli in je ne bo nikoli več

· novo bitje ni rezultat zlitja (zlivanja, spajanja) moške in ženske celice, ampak je popolna novost; zato izraz »oplojeno jajčece« ne ustreza genetskemu dejstvu

· nekateri ameriški teologi, na primer Norman M. Ford in Thomas A. Shannon, kritizirajo formulo trenutek spočetja, češ da je spočetje proces, ki se po mnenju nekaterih zaključi šele z vgnezdenjem (do 14 dni: zigota, morula in blastocista)

· postopni razvoj ne pomeni, da novo človeško bitje v začetku prehodi podčloveški biološki razvoj; od začetka se razvija kot človek

teorije o začetku človeškega življenja

· znane so vsaj štiri teorije o začetku človeškega življenja

o izvor genotipa

o diferenciacija

o razvoj velikih možganov

o rojstvo

· izvor genotipa

o ta teorija trdi, da se človeško življenje začne s spočetjem

o teorija je pozorna na

· spočetje

· individualizacijo

· komunikacijo zigote (morule, blastociste) z materinim telesom

· razvoj ali diferenciacija

o teorija trdi, da se človeško življenje začne šele potem, ko lahko z gotovostjo trdimo, da ne bo več prišlo do morebitnega pojava enojajčnih dvojčkov

o to praktično pomeni, da se človeško življenje začne z nidacijo zarodka (blastociste)

o klasična (Boetijeva) definicija osebe persona est naturae rationalis individua substantia (nedeljiva substanca razumne narave) predvideva, da je oseba le individualna substanca

o odgovoriti je treba predvsem na naslednje vprašanje: »Če je kdo prišel do moralnega in strokovno častnega prepričanja, da morula – ki je še tik pred ugnezdenjem sestav popolnoma enakih celic – še ni dosegla stopnje individualnosti in ji torej še ne pripada status osebe, je treba to prepričanje spoštovati?

o nobeno prepričanje ne daje pravice prekinjati proces

o zavedamo se

· da prekinitev procesa (zgodnjega) zarodka še ne pomeni splava

· da prekinitev nosečnosti ni ustrezen izraz za splav, saj nosečnosti ni mogoče prekiniti

· razvoj velikih možganov ali hominizacija

o ta teorija trdi, da se človeško življenje začne z nastankom velikih možganov, ki so nujno potrebni organ za asociativno dejavnost

o na to teorijo vpliva epigenetski vzorec

o konec šestega tedna (42. dan po spočetju) so veliki možgani dosegli tako stopnjo razvoja, da je že mogoče meriti možganski tok

o če pride do blokade razvoja živčnega sistema (anancefalus) po petnajstem dnevu od spočetja, govorimo o zarodkovi možganski smrti oziroma o koncu človeške zgodovine zarodka

o teorija lahko posredno vpliva na materino odgovornost do otroka v najzgodnejšem času, ko se nosečnosti tako rekoč še niti ne zaveda, če spočetja z zakoncem nista načrtovala ali če ni uporabila drugih metod za ugotavljanje nosečnosti

o dinamika rasti je nepredstavljivo hitra in kompleksna; govorimo o komplementarnosti duševnega in telesnega dejavnika oziroma o vlogi duhovnega dejavnika v življenju

· razlikovanje med človeškim in humaniziranim življenjem

o to teorijo je zastopala skupina francoskih znanstvenikov in teologov raznih veroizpovedi

o trdila je, da zarodek oziroma plod (fetus) postane človeško bitje šele tedaj, ko ga mati sprejme kot svojega otroka

o teorija ni del teorij o začetku človeškega življenja, ki temeljijo na bioloških dejstvih, pač pa je teorija, ki jo pogojuje ideologija

o kljub svoji protislovnosti je ne gre zamolčati, ker skriva veliko pasti

· nobena teorija ne more nadomestiti dolžnosti (odločitve), da bom življenje varoval, mu pomagal in ga spodbujal

· kdor se je odločil varovati življenje, mu bodo teorije v pomoč

· teorije so nekaterim povod za poseganje v zgodnje obdobje človeškega življenja ali za splav

antropološki vidiki človeškega embrionalnega razvoja

· poznamo tri antropološke razloge, zakaj razširiti pravice na obdobje pred rojstvom

o identiteta

o možnost

o kontinuiteta

· identiteta - istovetnost

o človek je vse življenje isti (jaz); le tako lahko opazi spremembe, ki jih kljub istovetnosti ni malo

o »jaz« pomeni hkrati tudi »ti« za drugega in »mi« za druge

o identiteta je »to nekaj«, v čemer priznam drugega za sebi enakega (ti)

o priznanje ima posebno težo, če je novo življenje odvisen od mene (status zarodka)

o R. M. Hare in retrospektivna vrednost »zlatega pravila« (spomin na svoj položaj)

o jajce še ni kokoš in želod še ni hrast

o pravice se ne nanašajo na razvidnost, ampak na celoto (izražajo retrospektivo celotnega procesa)

o mnenje J. Harrisa, da je oplojeno jajčece »potentially a human being« (odstotna možnost preživetja), je izraz preračunljivosti

o H. Tristram Engelhardt: možnost preživetja ima le 40% zigot

o Aristotel je razlikoval med možnostjo, ki je v stvari (energeia) in golo možnostjo (dynamei; imeti možnost)

o embrij ni gola možnost

o oseba je zelo abstrakten pojem

· kontinuiteta

o continuum pomeni, da v biološkem življenju posameznega bitja ni notranje nedoločenosti/nedoločljivosti, četudi to na videz nasprotuje pojmu svobode

o čeprav obstaja na videz nedoločljivo embrionalno obdobje, to ni razlog, da bi nastanek osebe (epigenetski vidik) arbitrarno postavili v obdobje po spočetju, v čas embrionalnega ali fetalnega razvoja ali celo po rojstvu (P. Singer, N. Hoerster)

o tako imenovani biološki čas je edinstveni continuum življenja, ki ga je sicer mogoče razdeliti na posamezna obdobja, vendar šele z vidika vseh obdobij življenja enega in istega življenja

o celostnosti življenja posamičnega človeškega bitja na poseben način ustreza priznanje osebe

razmerje in nesorazmerje med začetkom in koncem življenja

· nekateri primerjajo začetek življenja koncu oziroma umiranju ter domnevajo, da je vprašanje statusa zarodka nepotrebno

· raztegljivost pojma možganske smrti

· tretja teorija o začetku življenja (nastanek velikih možganov) primerja med seboj ne več človek (možganska smrt) in še ne človek (možgani še niso razviti), pri čemer se mnenje, da človeško bitje pred nastankom velikih možganov še ni človek, spremeni v trditev

· tudi dementni osebi oziroma osebam pod 10 IQ ne jemljemo statusa osebe, čeprav možganov skoraj ne morejo ali ne morejo več uporabljati

· začetka in konca življenja ne moremo enostavno primerjati (ohranjanje in podaljševanje življenja na koncu z vsemi mogočimi sredstvi je nekaj povsem drugega kot pomoč življenju na začetku)

moralni status (zgodnjega) embrija z vidika raziskovanja, diagnoze in terapije

· embrij je življenje posamičnega bitja od spočetja do konca zasnove organskih sistemov v telesu

· zgodnji embrij je pomožni pojem in pomeni novo življenje (zigota itn.), ki je nastalo v pogojih umetne oploditve (IVF)

o po eni varianti obsega čas od spočetja do prenosa v mater (ET)

o po drugi varianti obsega čas od spočetja do nidacije

· Konvencija o bioetiki (KB) državam podpisnicam naroča, da s svojo zakonodajo opredelijo status zgodnjega zarodka (eden od ciljev KB je zaščita človeškega genoma)

· razprava o tem na ravni Sveta Evrope se je zaustavila

· zaščito embrija zahteva raziskovalna vnema

· ena od oblik raziskovalne vneme: izboljšati (enhancement) posameznika glede na predstave staršev ali družbe

· dejstvo je, da je IVF izjemno povečala znanja o najzgodnjejšem obdobju življenja (MC) in da jo nekateri razumejo kot pravico do raziskovanja ali kar za izhodišče raziskav

· moralna in pravna zaščita »zgodnjega embrija« se povsod sooča z razmeroma liberalno prakso splava, kjer so merila bolj ohlapna

moralni status embrija v kontekstu reproduktivne medicine

· o mnenju, da biti oseba pomeni le empirično preverljivo lastnost bitja (John Harris in H. Tristram Engelhardt), tu ne bomo razpravljali

· H. T. Engelhardt to razume takole: »Not all persons are human, and not all humans are persons.«

· Marjorie Reiley Maguire zastopa mnenje, da je oseba pogodbeno dejanje: osebo konstituira odnos (in the moment when the mother accepts the pregnancy)

· če embriju priznam osebo, sprejmem obveznost največje zaščite

· D. Mieth vidi v tem začarani krog opredelitev: »Opredeljujemo tako, ker bi radi ravnali v določenem smislu, in ravnamo tako, ker bi radi opredeljevali v določenem smislu.«

· kdor priznava dostojanstvo osebe tako, da ima priznanje dostojanstva za pomembno razpoloženje, podarja (priznava) moralni status tudi osebam, ki trenutno ne morejo delovati kot osebe

· podarjanje statusa osebe omogoča, da bom ravnal kot oseba in da bodo tudi drugi ravnali kot osebe

· »This implies the general prohibition of harming and killing them.« (G. Virt)

· Hille Haker meni, da je treba pri priznanju dostojanstva osebe imeti kar najbolj široka merila, »… personhood begins much earlier than moral agency…«

· Hille Haker je v razpravo vnesla merilo ‘ranljivosti’ (telesnosti), ki ga pogreša pri prejšnjih merilih

· merilo brezpogojnosti (avtonomnosti) edina odpira pot k svobodi

Literatura:

Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 707-740 (embrij in fetus)

Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 891-921 (kontrola plodnosti)

Encyclopedia of Bioethics (2003), III, 1855-1864 (moralni status zarodka)