7 ETIČNI TEMELJI ETIKE ŽIVLJENJA
téme tega poglavja
Kakšna je garancija človeškega dostojanstva?
Zgodovina predstav o človeškem/človekovem dostojanstvu
Stvarna utemeljitev ideje o človeškem dostojanstvu
Normativna vsebina človeškega dostojanstva
Svetost življenja in vzvišenost Boga nista etična argumenta
Etični pomen prepovedi ubijanja
Družbena razsežnost prepovedi ubijanja in ohranitev miru
Ubiti ali pustiti umreti
Nekatera vrednostna merila v medosebnem prostoru
Opravičenje (utemeljitev) ciljev
Odgovornost za posledice
Manipulacija
Zdravniško stališče in zdravnikov etos
Zdravnikova odgovornost: Hipokrat in Paracelsus
· splošno in globoko strinjanje obstaja glede dveh stvari
o glede človeškega dostojanstva človeške osebe
o glede posebne vrednosti človeškega življenja
· to se izraža na več ravneh, zlasti v odgovornosti za svet (okolje) in za življenje in zlasti za osebe
· moralna odgovornost za svet se izraža v doživetju (izkušnji) osebe, zlasti v razmerju: moški-ženska
· enakost med ljudmi in spoštovanje svobode izgubita smisel, če sta le deklarativni
· izrecno zavračamo misel
o da bi lahko zanikali enakost zgolj zato, ker je ni mogoče dokazati
o da bi prenehalo spoštovanje svobode, če je ni mogoče uporabiti
· priznavanje enakosti in svobode je povezano s človekom kot osebo, in sicer pred katero koli družbeno, politično ali kulturno diferenciacijo
· spoštovanje osebe ni odvisno od tega, kaj mislijo o tem posamezniki ali posamezne družbene skupine, niti od tega, kar o človeku kot osebi učijo posamezne znanosti, njihove lastne filozofije in filozofske smeri, niti od tega, kaj o tem pravi teologija
Kakšna je garancija človeškega dostojanstva?
· v bioetiki je slišati veliko ugovorov proti človeškemu dostojanstvu
o človek naj bi bil vmesni člen razvoja
o brezpogojnost človekovega dostojanstva je le podaljšek verskih trditev (Singer, Hoerster)
o brezpogojno spoštovanje človeške osebe formalno zastopa samo krščansko izročilo
o človekovo dostojanstvo je v preferenčnem utilitarizmu podobno bankovcem, ki niso več v veljavi
· povod za to je
o silovit razvoj biologije in medicine ter tehnologij
o nesposobnost oceniti napredek
· etične in pravne norme temeljijo na dostojanstvu vsakega človeka (v Konvenciji o bioetiki beremo: »Pogodbenice te konvencije varujejo dostojanstvo in identiteto vseh človeških živih bitij in vsakomur brez razlikovanja jamčijo spoštovanje njegove duševne in telesne nedotakljivosti in drugih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi z uporabo biologije in medicine«).
· izpraznitev dostojanstva osebe je bodisi posledica bodisi vzrok
o posledica: če individualnost ni več vrednota, ampak breme
o vzrok: če je človek postal tržno blago
zgodovina predstav o človeškem/človekovem dostojanstvu
· krščanstvo vidi jedro človeškega dostojanstva v osebni vesti oziroma njeni dinamiki, ko išče resnico; pri tem pravica do življenja na poseben način podčrtava dinamični vidik dostojanstva oziroma iskanja resnice o človeku
· ideja o človekovem dostojanstvu je starejša od ideje o enakopravnosti državljanov, ideje pozitivnega državljanskega prava, ki je ovrednotila status ljudi na robu družbe in zlasti status tujcev (danes predvsem znanega v obliki splošnih človekovih pravic); ni preprosto krščanska, imela pa je in ima velik pomen za krščanstvo
· priča SZ etosa: »sirote, vdove in tujci« (prim. 2 Mz 22,20-29)
· na idejo človekovih pravic je vplivala zavest odgovornosti za katastrofalen odnos do kultur in ljudstev v Ameriki, ki jih je zahodna civilizacija uničila ali jih imela za drugorazredne državljane
· stremljenje severnoameriških kolonij za neodvisnostjo je pred francosko revolucijo in v njej postalo eno temeljnih sporočil kasnejše nacionalne države in novega razumevanja človekovega dostojanstva
· idejno-zgodovinska črta razvoja človekovih pravic in ideje o dostojanstvu vseh ljudi ni linearna, ampak pozna vzpone in padce
· krščanstvo prvih stoletij je imelo družbeni (pravni) status človeka za manj pomembno vprašanje in ga je razmeroma uspešno integriralo v etos evharističnega občestva; po Milanskem (Tolerančnem) ediktu (313) so se razmere spremenile
· v ZDA so suženjstvo prepovedali šele po secesijski vojni leta 1865, v Turčiji leta 1876, v Braziliji 1888, v nekaterih afriških državah je bilo še leta 1926 več kot 5 milijonov sužnjev, leta 1950 je bilo v Arabiji še 500.000 sužnjev
· ne gre pozabiti na prisilno delo, na zlorabo znanstvenih metod itn.
· sodobni razvoj ideje o dostojanstvu lahko izrazimo s tremi zgodovinskimi stopnjami:
o vidik svobode in osvoboditve (tudi grško paideia razumemo kot osvoboditev (danes državljanske pravice)
o vzgoja in izobraževanje sta sestavni del druge generacije človekovih pravic (2vat in izjava o verski svobodi) – pravica do udeležbe oz. državotvorne pravice
o tretja generacija človekovih pravic, tako imenovanih pravic do deleža na kulturnih, pravnih in družbenih dobrinah (pravična razdelitev dobrin)
stvarna utemeljitev ideje o človeškem dostojanstvu
· ideja o ČD ni odvisna od krščanstva, ampak je zavezujoča tudi za krščanstvo in za kristjana
· krščanstvo je dalo sodobni ideji o človekovih pravicah pomemben vzgib (sicer je ta ideja v krščanstvu identična z bogopodobnostjo)
· zlato pravilo
· evangelij: nobena družbena skupina ni pooblaščena, da izdela definicijo dostojanstva, ki bo veljala za vse
· če sledimo procesu božjega razodetja – kenosis –, vidimo, da opredeliti dostojanstvo pomeni:
o prevzeti odgovornost znotraj družbe
o skupaj z drugimi razvijati potenciale solidarnosti
o varovati človeške vire
· ne govorimo o ideji o dostojanstvu, ampak priznanje dostojanstva konkretnemu človeku je pogoj opredelitve dostojanstva
normativna vsebina človeškega dostojanstva
· bistveno vprašanje tu ni norma, ampak indikativ: kdo je človek
· narativni etos (etos izkušnje)
· dostojanstvo ni poljubna dobrina: človek nima določene, ampak določujočo vrednost
· človeškega dostojanstva ni mogoče enostavno definirati; kako ga upoštevati, ve tisti, ki vprašuje; gre za dostojanstvo tistega, ki definira
· dostojanstva osebe ni mogoče izvesti iz primerjave z drugimi osebami
· minimalna norma nedotakljivosti življenja (nihil nocere); pomeni, da življenja ne moremo spoznati kot predmeta; življenja se je treba dotakniti in ga čutiti; nobeno življenje ne sme ostati nedotaknjeno
Literatura:
Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 1193-1199 (dostojanstvo)
Encyclopedia of Bioethics (2003), III, 1402-1406 (svetost življenja)
Revija Dignitas (revija za človekove pravice)