Zgodovina bioetike
Etična načela v bioetiki
Obveščeni pristanek (informed consent)
Paternalizem
Človekove pravice
Kvaliteta življenja
Razmerje zdravnik-pacient
zgodovina bioetike
· dve zgodovini:
o prva je pozorna na krizo medicinske znanosti, ki je dosegla svoje dno v poskusih na ljudeh, ki niso imeli nobenih terapevtskih ciljev; tej sledi Nürnberški kodeks (1947), njemu Helsinška (1964), Tokijska deklaracija (1975) in druge; v to sodi tudi Van Rensselaer Potterjev pojem bioetika (1970), ki jo je on imel za etiko preživetja
o druga je pozorna na časovno zaporedje zaznavnih prelomov v medicini šestdesetih let dvajsetega stoletja in kasneje ter bioetiko razume kot novo medicinsko etiko
· druga zgodovina
o kontracepcijska pilula (1959)
o prva presaditev srca (Ch. Barnard, Capetown, 1967)
o Harvardska definicija možganske smrti (1968)
o na znanstveno-tehničnem področju še: uspešna uvedba dialize, uspešne presaditve organov, medicinsko neškodljiv splav, predrojstvena diagnostika ter široka uporaba intenzivne medicine in tehnik umetnega dihanja
o leta 1962 sta dobila Nobelovo nagrado F. H. Crick in J. D. Watson, ki sta devet let prej pojasnila strukturo DNK
o skupina zdravnikov je leta 1963 v Angliji ustanovila revijo Journal of Medical Ethics
o leta 1969 je bil ustanovljen Hastings Center v New Yorku, ki je bil sploh prvi Inštitut za bioetiko
o leta 1971 je bil na Georgetown University ustanovljen The Jopseph and Rose Kennedy Institute of Ethics, v okviru katerega je bil ustanovljen Center for Human Reproduction and Bioethics; inštitut je razvijal (in razvija) akademsko in teoretično bioetiko ter se povezal in sodeloval pri ustanovitvi podobnih inštitutov na univerzitetni ravni ali na ravni zasebnih ustanov; center je kasneje izdal prvo enciklopedijo bioetike (Warren T. Reich), ki bi morala iziti že leta 1971
o kultura človekovih pravic in protestantska etika (Joseph Fletcher v svoji knjigi Medicina in morala iz leta 1954) vplivata na tako imenovano etično analizo na temelju štirih načel: avtonomije, neškodovanja, dobrodelnosti in pravičnosti (Zwitter)
o začetek bioetike močno zaznamuje Fletcherjev članek The Patient’s Right to Die (1969); prepričan je bil, da lahko mejna področja jasneje opredelimo s pacientovimi pravicami kot z zdravnikovimi dolžnostmi
o izraz bioetika sta leta 1970 prva uporabila protestantski teolog Paul Ramsey v delu The Patient as Person: Explorations in Medical Ethics in Van Rensselaer Potter v članku, ki mu je dal naslov Bioethics; težišče bioetike sta postavila na človekove pravice druge generacije (1966), to je na pravice do udeležbe (načelo obveščenega pristanka /informed consent/)
o Daniel Callahan (Bioethics as a Discipline) in Alasdair MacIntyre (After Virtue) sta kasneje predlagala, naj bi se interdisciplinarnosti moralnih problemov čimprej lotili tudi v katoliški moralni teologiji
o leta 1973 je bioetika postala nova – enciklopedična in interdisciplinarna – disciplina
o leta 1978 je Encyclopedia of Bioethics obsegala 315 členov (v drugi izdaji leta 1995 že preko 500; tretja izdaja 2003); nemški Lexikon der Bioethik (1998) po številu členov ne zaostaja; nastajajo vedno nove enciklopedije – na primer Encyclopedia of Applied Ethics (1998)
o Tom L. Beauchamp – James F. Childress, Načela biomedicinske etike (1979); to delo je sistematična baza nove medicinske etike
o Peter Singer, Praktična etika (1979)
o H. Tristram Engelhardt, Temelji bioetike (1986)
o ustanavljanje neodvisnih etičnih komisij (danes deluje po svetu preko 200 centrov za bioetiko)
· Slovenija
o sodna medicina (Janez Milčinski) in etične komisije
o Državna etična komisija je več let delovala neformalno v okviru sodnomedicinskega inštituta; po letu 1994, ko je Slovenija postala članica Sveta Evrope, je Državna komisija za medicinsko etiko začela delovati formalno in avtonomno;
o po podpisu tako imenovane Konvencije o bioetiki (1997) in njeni ratifikaciji (oktober 1998) se je formalno spremenil obseg in značaj dela Komisije
o v Sloveniji niti medicinska etika ni bioetika nista avtonomni del rednega medicinskega izobraževanja, vendar v študijskem procesu nista bili nikoli neznani
o v zadnjih letih je zanimanje za bioetiko veliko; pokazalo se je, da je zaostanek v obravnavanju etičnih vprašanj v primerjavi z družbami razvitega sveta relativno velik
Dolenc A., Medicinska etika in deontologija, Ljubljana 1993.
Encyclopedia of Bioethics (2003), I, 278-287 (bioetika) 292-307 (bioetična vzgoja)