Naloge etike
Moralna epistemologija
Epistemološki pristopi
Intuicionizem
Emotivizem
Univerzalni preskrivtivizem
Naturalizem
Racionalizem
Realizem
Vrednotenje in kritika
Etične teorije
Normativne etične teorije
Teorije, ki so utemeljene na kreposti (virtue theories).
Deontološke teorije
Konsekvencialistične teorije
Normativne etične teorije in resničnost
Normativne teorije in bioetika
Družbeno- in politično-etične teorije
Bioethical issues in the concepts of public and private
Sedanja dinamika ustvarjanja javnega mnenja v družbenih in političnih teorijah
Feminizem
Družbeno-kontraktualni model
Družbeno-kompaktni model
Družina kot teoretično ozadje družbenih in političnih teorij
Usoda družine v Platonovem polisu
Nasprotje med komunitarnim in liberalnim (individualističnim) pogledom na družino
Pomembnost družine in država
Udeležba družine pri razvoju družbe
Temelji dveh družbeno-etičnih modelov na Zahodu
Teorija pravičnosti in fairplaya
Komunitarizem
Naproti etiki, ki bo sposobna prevzeti družbeno in politično odgovornost
Care Ethics in dušno pastirstvo
Verstva in etične teorije
Tipi odnosov med vero in moralo
Kozmična enost
Logična neodvisnost morale od vere
Kulturna soodvisnost
Verstva v pogojih postmoderne
Pomen razmerja med vero in moralo za bioetiko
etične teorije
· so relativno pozen pojav v moralni filozofiji in jih lahko razumemo
o kot odziv na nezadostnost moralne epistemologije
o kot željo osamosvojiti etiko (Schneewind)
· splošna delitev
o normativne etične teorije
§ teorije, ki so utemeljene na kreposti (virtue theories).
§ deontološke teorije
§ konsekvencialistične teorije
|
Moralni dejavnik (agent) |
dejanje (action) |
posledice (consequences) |
|
teorije, utemeljene na krepostih |
deontološke teorije |
konsekvencialistične teorije |
· družbenoetične in politično-etične teorije
o feminizem
o družbeno-kontraktualni modeli (pravičnost)
o pomembnost družine v družbi (državi) in komunitarizem
· Care Ethics in dušno pastirstvo ter vpliv verstev na etiko
Beauchamp-Childressova delitev (2001):
· utilitarizem
· kantianizem
· liberalni individualizem (etika pravičnosti)
· komunitarizem
· etika skrbi
družbenoetične in političnoetične teorije
Feminizem in care ethics
· feminizem pogosto pomeni ideološko izzivanje, in sicer bodisi kot moraliziranje bodisi kot politiziranje ženskega elementa v družbi
· manj tipično in bolj presenetljivo je, da feminizem na poseben način razmejuje javno in zasebno v družbi
· liberalizem je zanimiv za feminizem, feminizem je izrazna moč liberalizma
· etika skrbi (care ethics) ni glavni cilj feminizma, predstavlja pa njegovo preobrazbo
· v ideološkem smislu je cilj feminizma ženskam pridobiti isti standard pravic, kot jih imajo moški
· antropološko izhodišče je enakost moških in žensk, in sicer tudi kot brisanje spolnih razlik; kasneje se pojavilo vprašanje spolne identitete, in sicer z istim namenom povedati, da te razlike niso niti razlog niti posledica diskriminacije
· feminizem kot zgodovinski pojav poudarja, da med moškim in žensko ni nobene razlike, ki bi opravičevala neenako obravnavo moških in žensk; kot tak se sklicuje na republikanski (individualistični) liberalizem
· feminizmi se med seboj razlikujejo v pogledih na vroče bioetične téme; večina jih zastopa mnenje, da je kontrola nad naravo arogantna, moška; drugi (ultraliberalni) so prointervencionistični in pozdravljajo tudi kontrolo narave
komunitarizem (communitarianism)
· zaradi namerne ali nenamerne kritike liberalnih etik, tudi Rawlsove teorije pravičnosti, tudi komunitarizma ne moremo jemati kot povsem samostojnega prispevka k razvijanju klobčiča moralne praznine v zadnjih desetletjih 20. stoletja
· toda komunitarizem je najbolj celovit poskus, kako preseči kritično nasprotje med neobremenjenim posameznikom in skupnostjo in njenimi vrednotami
· komunitarizem je sprva politična teorija, kajti skupnost (občestvo) je v središču pozornosti političnih teoretikov
· značilnosti komunitarizma so v naslednji ugotovitvi: vest, samozavest, svobodo, vrednote ter čut za dobro je mogoče razvijati le v konkretnih skupnostih in v vsakdanjem življenju
· v teh skupnostih se skladno urejajo posameznikovi in skupni interesi
· komunitarizem je (naj bi bil) nekakšna ljudska filozofija moderne demokratične države
· komunitarizem od liberalizma prevzema naslednje stvari: (moralno) močno osebnost, družbene vrednote, interesi, skupno dobro (dobrodelnost)
· komunitarizem in liberalizem se seveda tudi zelo razhajata (decizionizem)
· na splošno je komunitaristična kritika liberalizma komunitarizmu vzela preveč energije, orientacijo in jasnost
naproti etiki, ki bo sposobna prevzeti družbeno in politično odgovornost
· po letu 1980 so na razpoloženje v Ameriki in drugod v zahodnem svetu močno vplivali ljudje, ki so prišli izpod totalitarnih režimov
· demokracija pomeni določeno raven tolerance, razumevanje kulturnega izročila ter uresničevanje tistih splošnih človeških vrednot, ki varujejo družbo pred izbruhom napetosti. »Zdi se mi, da je bistvo demokracije svoboda, ki pripada ljudem, ki poznajo svojo vest (endowed with a conscience). Če svobodo razumemo tako, potem svoboda pomeni pluralizem, ki je bistven, kajti konflikt je dejavnik demokratičnega družbenega reda.«
· Vaclav Havel je v delu Politika in vest med drugim napisal, da mora človek bolj zaupati svoji vesti kot abstraktnim spekulacijam ter se ne izmišljati drugih odgovornosti, ampak odgovoriti glasu, ki ga kliče, da je on. Ne bi se smeli sramovati, da smo sposobni ljubiti, biti prijatelji, biti solidarni, gojiti simpatijo in solidarnost, celo nasprotno: te dejavnike in temeljne dimenzije naše človečnosti bi morali jemati neodvisno od njihovega značaja zasebnosti ter jih priznavati za edine pravilne izhodiščne točke človeške družbe
· Havel je politiko definiral kot praktično moralo, ki služi resnici, kot bistveno skrb za soljudi
Care ethics in dušno pastirstvo
· ozadje tako imenovane etike skrbi (skrbstvena etika, care ethics, Ethik der Fürsorge) je primarna skrb za druge, ljubezen (prim. 3 Mz 19,18; Mt 7,12; 22,39)
· v ožjem pomenu je protest proti asocialnemu individualizmu liberalnega tipa
· v širšem smislu je praktični prevod transcendence, preproste navzočnosti
· moralnost s skrbjo preseže okvir interesov
· čut pozitivne krivde (zadolženosti) Ricoeur nima za ‘teror’ morale (prepovedi), ampak za rešitev; človeku se ni treba odločati v vsakem položaju na novo
· izhaja iz neposredne izkušnje (narativna identiteta moralnega subjekta), face-to-face skupnosti; »gotovost, da vem, kaj mislim, je odvisna od pogovora s sogovorniki«; moralnost ‘alocira’ dejanja tako, da se z njimi usmerim k drugemu
· Warren Thomas Reich poudarja, da care ethics ne pomeni le idejne novosti, ampak da gre za specifičen prispevek feministične etike (Carol Gilligan, In a different voice)
· cura animarum: kdor ima izkušnjo, da so zanj drugi skrbeli, je sposoben razvijati pozitivno skrb, kot zdravništvo duš
· dušno pastirstvo je vplivalo na razvoj treh literarnih smeri: na kazuistiko (proti ‘trdi’ etiki penitencialov), na tolažilno literaturo (Seneka, Plutarh, Ciprijan, Ambrož, Gregor Veliki itn.) in na umetnost umiranja (v 13. in 14. stol. ars moriendi)
· v razsvetljenstvu je skrb prej podobna bremenu kot tolažbi (Sorge)
· Søren Kierkegaard (1813-1855) se je naslonil na Goethejev pojem skrbi in mu dal ekstenzivni pomen (eksistencializem); vpeljal je pojem pozornosti (concern), ki ga najde v podobi skrbnega Boga (prim. Mt 6,19-34)
· Martin Heidegger (1889-1976) je deloma odvisen od Kierkegaardovega pojmovanja pozornosti in skrbi, predvsem kolikor mu skrb pomeni jedro njegovega filozofskega snovanja, toda pri njem je skrb individualizirana, subjektivna in psihološko prikrojena – abstraktna in ontološka raven človeškega v človeku. »Človeško bitje je v svojem najglobljem jedru skrb.«
· sodobni psihologi (Rollo May in Erik Erikson) podčrtavajo pomen skrbi (za druge) kot protiutež apatiji in proces razvoja osebnosti; »Če nas ne skrbi, izgubljamo svoje življenje; skrb je pot nazaj v življenje. (…) Če skrbim za življenje, bom nanj pazil in bil pripravljen plačati za njegov blagor…«
· Erik Erikson (1902-1994) je razvil teorijo o ciklih razvoja človeške osebnosti, pri čemer so krize tako znamenja stagnacije kot ustvarjalnosti; odraščanje je nenehno soočanje s konfliktnim položajem, nenehno prilagajanje (spreobračanje)
· Milton Mayeroff (1925-1979) je natančno analiziral, kaj vse pomeni skrbeti za nekoga po merilih dušnega pastirstva
· P. Ricoeur predstavi skrb kot normo obojestranskosti, z njo (obojestranskost) izraža uporabo čim manjše moči (po-moč); jedrnato sklene: »Rečemo lahko, da morala obstaja, ker obstaja oseba kot cilj sama v sebi. (…) Že vedno smo vedeli za razliko med osebami in stvarmi. Slednje lahko kupimo, zamenjamo, uporabimo; življenje osebe pa je ravno v tem, da je ni mogoče kupiti, uporabiti ali zamenjati.«
Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 795-841 (etika)
Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 884-892 (feminizem, etika skrbi)
Encyclopedia of Bioethics (2003), I, 349-374 (skrb, etika skrbi)