ključni pojmi 1

 

physis

 

·        physis (življenje, natura, narava) ima več pomenov:

·        pomeni to, kar je rojeno, prirojeno, na kar ni mogoče vplivati, kar ni narejeno, kar ni stroj itn.

·        po Aristotelu je physis bistvo stvari (telos), posebno živih: njihovega nastanka, rasti in gibanja

·        z vidika stvarjenjske teologije je najodličnejše stvarstvo življenje (Bog je vir življenja in vzdržuje stvarstvo, ker vzdržuje življenje)

·        danes življenje ni več zanimivo kot bistvo narave, ampak kot oblikovalna snov

·        v biologiji sta se pojavili dve komplementarni teoriji o nastanku in razvoju življenja: evolucija in genetika

·        evgenika je nauk o dobrem rodu

 

evolucija

 

·        evolucija je osrednje in povsod prisotno pojmovanje biologije

·        razloga sta vsaj dva:

o       preprostost teorije

o       vse življenjske oblike so morale nastati na ta način

·        evolucijska teorija

o       na znanstven način razlaga nastanek vrst in prilagoditev živih bitij na zemlji

o       izhaja iz dveh trditev:

§        mnogovrstnost živih bitij v današnjem času ima skupni izvor; ta proces se imenuje evolucija

§        evolucijski proces je utemeljen na mutaciji in naravni selekciji; mutacije lahko pomenijo

o       spremembe genetske zasnove znotraj vrste

o       začetek nove vrste

·        iz navedenega sledijo tri trditve:

o       če je mutacija naključna, potem so današnje vrste živih bitij lahko nastale, toda lahko tudi ne bi nastale; nadaljnje spremembe niso predvidljive

o       prilagoditev je rezultat selekcije; kdor boljše shaja s surovinami, ki mu jih daje okolje, ima večje možnosti, da preživi

·        izhajajoč iz enostavnih živih bitij gre razvoj k vedno bolj kompleksnim organizmom, toda kompleksnost ni nujna

·        z zgodovinskega vidika je nedvomno presenetljivo, da se je kljub številnim splošno sprejetim domnevam o razvoju živih bitij, ki jih je človek praktično uporabljal že od pradavnine, razmeroma pozno pojavil poskus teoretične razlage razvoja

·        razlogov za to je verjetno veliko:

o       najverjetnejša ovira je bilo nepoznavanje starosti zemlje in bioloških procesov;

o       relativen strah pred cerkvenimi sankcijami

·        sredi 18. stoletja je G.-L. L. Buffon (1707-1788) prvič definiral vrsto (species)

·        J. B. Lamarck (1744-1829) je prvi poskusil evolucijo teoretično razložiti

·        Charles Darwin (1802-1882) je izviren: v Izvoru vrst (1859) je največji pomen pripisal naravni selekciji, ki je motor evolucijskega procesa

·        po Kitcherju bistvo darvinizma sestavljajo štiri domneve oziroma načela: a) načelo variacije, b) načelo boja za obstanek, c) načelo variacije z ozirom na razmnoževalne zmožnosti, d) načelo dedovanja; to je naravna selekcija

·        Darwinovo načelo o naravni selekciji je povzročilo vihar v evolucijski teoriji

·        tudi Darwin je priznaval, da modifikacije ne prestopajo meja vrste (species) in da je zato nastanek vrst treba pojasniti drugače

·        naravna selekcija je napovedala klavrn konec teleologije kot naravoslovno-znanstvenega pojasnjevalnega modela

·        nasprotniki/kritiki evolucijske teorije so izhajali iz dveh taborov:

o       obramba dotedanjih bioloških modelov

o       svetovnonazorski in verski razlogi

·        nekatere kritike so se kasneje izkazale za zgrešene (John Jackson Mivart se je skliceval na kompleksnost očesa), ker niso imele nobenega sporočila; po njih se je evolucijska teorija še okrepila

·        kritike niso posvečale nobene pozornosti uganki dedovanja, ki je bila nerešljiv problem tudi za evolucijo, ter zlasti tudi nastanku vrst. Tudi teorija o univerzalnem razvoju (pangenesis) se je izkazala za napačno. Na to je ustrezno odgovoril šele G. Mendel

·        človekov položaj v evoluciji

·        človek je po fiziološki konstrukciji rezultat evolucijskega procesa

·        z genetskega vidika in po kvantitativnih metodah je le 1,2% verjetnosti, da bi bil šimpanzov sorodnik, čeprav so prehodi v evoluciji ‘mehki’;

·        učni proces traja pri človeku dlje kot pri živalih (fenotip), a je tudi duh rezultat evolucije

·        po Pinkerjevem mnenju je tudi človeški jezik nekakšen instinkt

·        tudi etika in morala imata evolucijske korenine, pri čemer se kulturna oziroma moralna evolucija odvija mnogo hitreje (film)

 

genetika

 

·        v evolucijski teoriji prevladujeta naključje in »naravna« selekcija; nihče nikoli ni dvomil o pomembnosti »trenutka« posredovanja življenja; to je trenutek prenosa dednega sporočila; o tem govorita dve pravili v evoluciji:

o       vrste (posamezniki) po spočetju ne morejo vplivati na strukturo bitja

o       vsako bitje/vrsta ima priložnost posredovati gensko sporočilo in življenjske izkušnje le v trenutku posredovanja življenja

·        Kaj se dogaja v trenutku posredovanja življenja? ta nenavadna trdnost strukture nasprotuje naključnosti evolucije

·        praktična uporaba genetike eno najstarejših človekovih opravil; človek jo je poznal davno prej, preden je znal pojasniti njeno zakonitost (prim. 1 Mz 30,25-43) avstrijski menih Georg Mendel (1822-1884) je bil prvi, ki je  ta proces zadovoljivo pojasnil (1866)

·        z mendelizmom opredeljujemo klasično genetiko, ki trdi naslednje: delovanje genov je odločilnega pomena pri oblikovanju značilnosti predstavnikov neke vrste in kasnejših generacij (genotip), čeprav na organizme vplivajo tudi zunanji (okoljski) dejavniki; fenotip označuje vidne značilnosti bitja

·        mendelizem je sinonim klasične genetike

·        ta razlikuje med stabilnim genotipom in krhkim fenotipom; z ozirom na evolucijo, kjer prevladujeta naključje in selekcija, je Mendel v dedovanju odkril trdno zakonitost; na osnovi zakonitosti je lahko ugotavljal tudi razmerje med genotipom in fenotipom; o tem govorijo Mendljevi zakoni.

·        molekularna genetika

 

·        klasična genetika

o       da bi razumeli, kaj se dogaja pri delitvi celic, ki se začne po oploditvi, se klasična genetika posveča nastanku spolnih celic (mejoza ali redukcijska mitoza)

o       mitoza je preprosta delitev celic, katere rezultat so dedno enake celice; delitev poteka v štirih fazah: profaza, metafaza, anafaza, telofaza)

o       mejoza je proces dveh neposredno si sledečih delitev, redukcijske in ekvakcijske; genetsko pomembni dogodki zgodijo v prvi delitvi (v tem obdobju se oblikujejo zrele spolne celice; to je redukcijska delitev spolnih celic), drugo obdobje pa ustreza mitozi.

o       haploidnost in diploidnost (glej zapiske)

o       mendelizem je teorija, ki postavi težišče na stabilnost in urejenost genotipa; genotip seveda ni popolna in trdna struktura, vendar je učinkovanje genov v vrsti (species) oziroma na predstavnika vrste neprimerno močnejše od vseh drugih vplivov; to je pravilo dominantnosti

o       mendelizem pomeni tudi tri Mendljeve zakone: zakon o čistosti gamet, zakon o prevladovanju in zakon o prikritosti

·        molekularna genetika (MG)

o       genetika je znanost o dedovanju, in sicer na vseh ravneh in pri vseh živih bitjih

o       MG gre korak naprej od klasične genetike in ves proces dedovanja skrči na molekularno raven ter ga opiše z načeli fizike in kemije (danes ne le opiše, ampak hoče nanj tudi vplivati)

o       MG se ukvarja s strukturo, organizacijo in delovanjem genetskega tkiva oziroma »genetskega spomina«, naloženem v obliki DNK[1]

o       nekateri pojmi:

§        rekombinacija: MG se vprašuje po tem, če je in kako je mogoče vplivati na gensko sporočilo ter morebiti proizvesti nove genske variante

§        gensko tkivo (dedna substanca) je nosilec dednega sporočila (genske informacije), in sicer virusi, plazmidi, predvsem pa za DNK (oziroma RNK)

§        replikacija je proces, v katerem se dedno sporočilo podvoji (glej zgoraj)

§        genska koda skrbi za pravilnost postopka (pari aminokislin); to je proces prevajanja genskega sporočila, ki je shranjeno v štirih nukleinskih bazah, ki povezujejo strukturo DNK in poteka ob pomoči dvajsetih različnih aminokislin; iz njih nastanejo proteini;[2] zaporedje aminokislin v proteinih določa zaporedje nukleotidov v genu

§        mutacija označuje vse razpoznavne spremembe, ki jih je še mogoče podedovati v zaporedju nukleinskih baz; nastopi lahko spontano, nehote s kemičnimi sredstvi (strupi) ali namerno (mutageneza oziroma proteinski inženiring); mutacij je lahko več vrst, in sicer glede na to, kakšne so spremembe v sestavi proteinov

§        gen je del genoma, ki je odgovoren za sestavo proteinske molekule oziroma molekule RNK; geni so deloma sestavljeni iz dejanskega dednega sporočila, kar imenujemo kodirno področje gena; nekateri geni imajo le urejevalno vlogo (nastajanje genskih proizvodov)

§        genom je celotno dedno sporočilo; identičen je s celotno dolžino molekule DNK

§        genomanaliza je popoln opis zaporedja nukleinskih baz (namen, da bi zaporedje proteinov rekombinirali)

§        genotip je razložena sestava alelov na genski osnovi

§        fenotip je vse, po čemer se živo bitje pojavlja in izraža v okolju (genski in okoljski vplivi)

§        Human Genom Projekt je ime za mednarodni konzorcij, ki je vključeval sodelovanje številnih laboratorijev z namenom, da se popolnoma pojasni človekovo kodirano dedno sporočilo (genotip) oziroma sestavo človeškega organizma; cilj teh raziskav je t.i. DNA-Profiling, znan tudi kot genski prstni odtis, in Gen-Mapping (katalog ali »zemljevid« genotipov)

o       molekularna biologija je veda z mnogimi cilji in možnostmi in hkrati velika neznanka

 

evgenika in argumenti čiste rase

 

·        evgenika uporablja genetska spoznanja na človeku oziroma na človeški populaciji; njen cilj je

o       izogniti se poslabšanju dedne zasnove (negativna evgenika)

o       spodbuditi dobro gensko zasnovo

o       izboljšati dedno zasnovo

o       če poenostavimo: negativna evgenika prizadeva dedno obremenjenim ljudem preprečiti imeti potomstvo, ukrepi pozitivne evgenike pa nasprotno spodbujajo k rojevanju tiste, katerih potomstvo je z genetskega vidika zaželeno

·        utemeljitelj evgenike je Francis Galton (1822-1911)

·        evgenika je idejnozgodovinski rezultat »socialnega darvinizma« ter nekaterih specifičnih vidikov evolucijske teorije

·        poseben primer predstavljala nemška rasna higiena

·        evgenika izrazito (pretirano) poudarja primat dedovanja (genotip) ter minimizira vpliv okolja ter izrazne možnosti posameznega živega bitja v svojem okolju fenotip); zato ji včasih rečemo dedni determinizem (vrednostna neenakost med ljudmi)

·        evgenika poveličuje raso, ne vrste (species), kolektivizem

·        dogodki po drugi svetovni vojni so pripeljali do renesanse evgenike, ki jo zaznamuje Ciba-Simpozij v Londonu (1962); to je bilo devet let po odkritju DNK; tedaj so prvič odkrito razpravljali o okrepitvi oziroma o obogatitvi (enhancement) fizioloških faktorjev s ciljem pridobiti organe in tkiva na hibridih

·        cilji evgenike so tudi danes nespremenjeni (germ-line therapy, evgenični splav, evgenični redukcionizem), čeprav upošteva druge dejavnike

·        t.i. »terapevtsko« kloniranje (eksperimentalno kloniranje) se navdihuje pri evgeniki

 

pravice živali

 

·        naravovarstveniki poudarjajo, da bi neposredna in redukcionistična uporaba načel klasične evgenike imela katastrofalne posledice na naravo

·        pravice živali so le vidik tega opozorila

·        po nekaterih domnevah je danes na svetu 1,2 milijona živalskih vrst; v celotni zgodovini sveta naj bi doslej izumrlo okrog 500 milijonov vrst

·        v dvajsetem stoletju je v razmeroma kratkem času izumrlo od 20 do 50 % vseh živalskih vrst, večina po letu 1970 (domino-učinek)

·        Beate Sitter-Liver je v razpravi o pravicah živali pokazala na argumente, ki govorijo tako za pravice živali kot tudi za njihovo omejitev

·        zoper pravice živali govorijo štirje razlogi:

o       argument osebe (nosilec pravic je lahko le oseba; nosilec pravic mora vedeti za pravice)

o       argument težav (kam bi prišli, če bi dosledno zagovarjali pravice živali)

o       argument recipročnosti (nosilec pravic je lahko le nekdo, ki hkrati sprejema tudi dolžnosti in priznava pravice drugih)

o       argument uresničljivosti (živali svojih pravic ne morejo uveljaviti; to ipso facto pomeni, da potrebujejo zastopnika; če bi hoteli zares biti zastopniki, bi morali po definiciji korigirati lastne pravice in interese, kar pa ni uresničljivo)

·        Peter Singer govori o »equal consideration of interests« po merilih speciecizma in preferenčnega utilitarizma

·        osrednje vprašanje predstavlja razvrednotenje biotskega sveta s t.i. transgenimi živalmi ter njihovo uporabo v medicinskih in bioloških raziskavah

 

literatura:

Encyclopedia of Bioethics  (2003), II, 948-1028 (genetika)

Encyclopedia of Bioethics (2003), II, 848-870 (evgenika)


[1] Deoksiribonukleinska kislina. To je kompleksna makromolekula, ki je na zunaj podobna dvojni spirali (dvojni helix), njeno temeljno strukturo pa sestavljajo sladkor in fosfati. Znotraj spirale so štiri vrste molekul, ki se imenujejo nukleinske baze (guanin, adenin, citozin, timin). Te se nahajajo v parih: guanin tvori s citozinom tako imenovani temeljni par, adenin se povezuje vedno s timinom.

[2] Protein je beljakovinska molekula, sestavljena iz aminokislin. Zaporedne aminokislin določa zaporedje nukleotidov v genu. Nukleotid je podenota DNK, ki ga sestavlja sladkor, fosfatne skupine in ena od štirih nukleinskih baz. Zaporedje baz določa genski zapis. Razlike v zaporedjih so nosilci različnosti dednega zapisa.