1 Narava

bioetika:

bíos – individualno življenje

zoè – življenje kot tok (reka)

narava

· svet

· natura (lat)

· physis (gr: iz phyein = rasti)

· filozofi so bili najprej fiziologi (opisujejo naravne procese: nastanek, rast, minljivost, spremembe, gibanje itn. in odkrivajo naravni red in dogodke, na primer sončni mrk /Tales iz Mileta/)

· kozmos (od kosmeo, naličiti se); sem sodijo pojmi: postava, navade, umetnost, morala, duh (duša), zgodovina, subjekt itn.

· narava kot nediferenciran pojem: physis, natura, kozmos, svet,

· narava kot diferenciran pojem: božja, človeška, živalska, rastlinska narava; narava mineralov in elementov, živa in neživa narava; narava kot način obstajanja; narava kot prostor

· narava kot odprt pojem, kamor posega človek: kultura, tehnika, družba

· narava kot stvarstvo (judovsko-krščansko izročilo)

· narava in človekov položaj: Ima človek posebno mesto v naravi?

Spremembe v novem veku:

· za zahodnega človeka je narava izgubila značaj božanskosti in postala nikogaršnje polje

· človek hoče z znanstvenim pristopom obvladati naravo in iz nje izvleči korist

· od opisovanja narave je prestopil k naravi kot viru surovin in spreminjanju narave

· ekološke pobude (C. F. von Weizsäcker in nravna znanost: moralna zadolženost do narave, deep ecology; bioetika kot etika preživetja ipd.)

v naravi izstopajo štiri značilnosti

· narava kot stvarstvo in umetnina

· narava kot notranje bistvo stvari

· narava kot nespremenljiva nujnost

· narava kot »naravno« in »nravno« (moralno)

narava kot stvarstvo in umetnina

· kozmos (Bog je svet uredil: Platon)

· creatio ex nihilo (umetnina)

· narave ni mogoče pripisati slučaju, ampak božji inteligentnosti in modrosti

· Aristotel zavrne misel, da je svet ustvarila zunanja inteligenca;

o narava je naravnana na cilj, ki ga nosijo stvari v sebi (telos)

o to naravnanost na cilj spozna samo inteligentno bitje (človek)

o urejenost kot urejenost lahko spozna le razumno bitje

o to mnenje je naletelo na plodna tla v krščanstvu

· ideja o urejanju sveta (ustvarjanju) je vplivala na pojmovanje umetnosti kot posnemanja narave

· Narava kot umetniško delo se je znašla v rokah človeka-tehnika (homo faber): ta človek se bori proti naravi (je ustvarjalec protinarave); sklicevanje na Stvarnika ali na naravo kot umetnino je postalo neznanstveno in brez vrednosti; od narave je ostala le moderna racionalnost.

· romantika: modroslovci so poskušali obnoviti Tomaževo razlikovanje med natura naturans (stvarnik) in natura naturata (stvarstvo)

· 20. stol.: nekateri avtorji, na primer Hans Jonas, poudarjajo, da bo mogoče naravo zaščiti šele, ko bo človek obnovil pojem svetega; samo strahospoštovanje narave lahko človeka obvaruje pred roparskim izkoriščenjem sveta

narava kot notranje bistvo stvari

· mislimo na naravo v najširšem smislu – kot področje stvari in posebej na živo naravo

· bistvo stvari je to, po čemer najdemo njej podobne stvari (odkrivamo način, kako ta stvar obstaja in kako najti njej podobne stvari: narava ognja, zdravil, rastlin, živali itn.)

· bistvo stvari je hkrati razlog njihovega obstoja (zemlja, voda, zrak in ogenj)

· Kant: narava je »prvo in najbolj notranje počelo vsega, kar spada k bistvu neke stvari«; narava rastline je, da išče vlago, raste, cveti, rodi seme

· notranje bistvo živih stvari je generacija (rojevanje) oziroma individualnost; ta pojem narave nam na zelo specifičen način pojasnjuje genetika

narava kot nespremenljiva nujnost

· naravni zakon: po njem so stvari to, kar so

· vzročno načelo

· panta rei: spreminjajo se le nepomembne stvari, narava pa se ne spreminja

· za tiste, za katere je svet večen, nenastal in nezrušljiv, je cilj naravoslovja opazovanje (theoria), občudovanje narave (neba) in napovedovanje pojavov

· uganka greha in bistvene nepopolnosti sveta (greh →)

· predstave o strukturi človeka (duša-telo; jezdec-konjenik)

· Aristotel: gibanje živih bitij je dokaz, da uresničujejo notranje možnosti

· tehnološka znanost: spremembe je treba pospešiti

narava kot »naravno«

· izvira iz prejšnjega pojma: narava kot naravno je namreč znamenje, da je narava normativni temelj ravnanja (sklicujemo se na božjo voljo, na človeško naravo ali na naravni zakon)

· dve stvari izstopata:

o človekovo posebno mesto v svetu (da bi razumeli človekove posebne zadolžitve in zahteve, ga je treba izločiti iz gole narave stvari)

o razlikovanje med naravnim in nenaravnim, naravnim in perverznim pri človeku temelji na odgovornosti, ne na golem zakonu preživetja

· pojem narave kot naravnega od nekdaj živi v medicini kot srednji znanosti in umetnosti (ars medica)

· naravno v teologiji

o medicina je praktična teologija

o živeti v skladu z naravo (naturam convenienter vivere) je bilo vodilno pravilo, ki ga je medicina »izvozila« na številna področja: tudi v teologijo

· teologija je sicer bolj razvila občutljivost za greh (»naravno« in »nravno«)

· (ne)naravno in ekološka kriza (Lovelockova Gaia Theory in Meyer-Abichova teorija o Mitwelt)

· zmeren napredek (sustainable development)

· narava kot subjekt