VPLIV  NA  ŽIVALI

  

PRVA  STRAN
O  PROJEKTU
KAJ JE TO "SO"?
PRIJAVA
SODELUJOČI
AKTIVNOSTI
PRISPEVKI
ZABAVA
GALERIJA
POVEZAVE
RAZISKOVALNA
NALOGA
DOMAČA ŠOLA

 

 

 Vpliv zunanje razsvetljave na žuželke
Svetlobno onesnaženje ne otežuje le astronomskih opazovanj, ampak ogroža tudi nekatere živalske vrste. V zadnjem času se javne razsvetljave hitro širijo tudi na podeželje in v naravna okolja. To ima močan vpliv na življenjski ciklus žuželk. Organizaciji Društvo za opazovanje ptic Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije sta se v letošnjem letu zavzeli za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. Žuželke so živalska skupina z največjim številom vrst in tako prispevajo največji delež k biotski pestrosti na planetu.
Tako kot na vsa živa bitja tudi nanje delujejo notranji in zunanji dejavniki:

  • notranji (hrana in parjenje)

  • zunanji (toplota, vlažnost, težnost in svetloba, slednja je najvažnejši zunanji dejavnik)

Zaradi dobro razvitega vida pri večini žuželk je svetloba eden najvažnejših zunanjih dejavnikov.
Predlagani ukrepi za obvarovanje žuželk pred svetlobnim onesnaženjem so:

  • neprodušno zaprte luči

  • uporaba žarnic brez emisije UV svetlobe

  • popolna prepoved emisije svetlobe nad vodoravnico

  • ob 22. uri zmanjšati svetilnost oz. samodejno izklapljati svetila

Kako žuželke reagirajo na svetlobo?
Nekatere vrste žuželk bežijo od svetlobe, to pomeni, da so negativno fototaktične. Druge se vedno obračajo proti svetlobi oziroma jih svetloba celo privlači. Pravimo, da so pozitivno fototaktične.

  Kaj žuželke vidijo?
Občutljivost oči večine žuželk sega daleč v človeku nevidni ultravijolični del spektra, in sicer do 300 nm (nanometra) ali še dlje. To ima svojo vlogo v njihovem življenju.

Kako se žuželke orientirajo
Žuželke se orientirajo tako, da pade slika vira svetlobe vedno v ista očesca v sestavljenem očesu. S tem ohranjajo pri gibanju isti kot proti Soncu ali drugemu nebesnemu telesu. To reakcijo imenujemo kompasna orientacjia. Pomembno vlogo imajo tudi čut za čas (biološka ura). Vrtenje Zemlje povzroča navidezno premikanje nebesnih teles. Zato mora žuželka neprestano spremljati kot letenja, če hoče leteti naravnost.

Vpliv umetnih virov svetlobe na žuželke
Žuželke med selitvijo letijo pod točno določenim kotom proti daljnim virom svetlobe, kot so Sonce in druga nebesna telesa. Ta kot ohranjajo tudi, kadar jih zmotimo z bližnjim umetnim virom svetlobe. Žuželke namreč najbolj privlači svetloba luči, ki izžareva veliko UV žarkov. Tako se spiralno približujejo luči in nazadnje priletijo vanje. Žuželke se velikokrat ujamejo v luči, ker so pozitivno fototaktične. Za preprečevanje tega so primerne neprodušne luči.

Nočni metulji
Nočni metulji uravnavajo prehranjevanje, razmnoževanje in letenje s količino svetlobe. Ker metulji pričnejo svoj nočni cikel s hranjenjem, prispevajo pomemben delež pri opraševanju rastlin in tako veljajo za najpomembnejše opraševalce za čebelami. Pomembno je tudi razmnoževanje.
Nočni metulji z daljšo življenjsko dobo se podajajo na dolge selitve: zimo preživijo v Sredozemlju, spomladi pa priletijo nazaj v srednjo Evropo. Metulji so časovno in orientacijsko vezani na Luno in druga nebesna telesa, ki jim omogočajo, da se znajdejo ob pravem času na pravem mestu. V Nemčiji so na podlagi raziskav ugotovili, da so zaradi javne razsvetljave izginile cele populacije mnogih vrst. Temu se je mogoče izogniti z izbiro primerne žarnice in ohišja svetilk. Najprivlačnejše in zato najbolj smrtonosne za insekte so visokotlačne živosrebrne žarnice. S temi žarnicami pa na žalost osvetljujejo večino cest, parkirišč in drugih zunanjih površin. Tudi fluorescenčne cevi imajo široko območje sevanja, vendar pokonča trikrat manj insektov kot visokotlačna živosrebrna žarnica. Še bolj primerni pa sta natrijeva žarnica, pri kateri so sevanja zanemarljiva in nizkotlačna natrijeva žarnica. Žal nista pogosto uporabljeni.
Metulje motijo tudi ohišja svetil. Okroglo ohišje je najslabša možnost, ker ga metulj zamenja z Luno. Najboljšo izbiro  predstavlja škatlasto ohišje z ravnim pokrivalom brez stranskih odprtin.

  Vpliv svetlobnega onesnaženja na ptice
Svetlobno onesnaženja vpliva tudi na ptice. Na svetu živi 9600 vrst ptic, od katerih je kar 1111 ogroženih. V zadnjih 200 letih jih je izumrlo že 74. Med njimi jih je 130 gnezdilk na rdečem seznamu, 15 pa jih je že izumrlo. V času od marca do maja in od septembra do novembra se ptice selivke selijo. Pri tem svetlobno onesnaženje najbolj negativno vpliva ravno na njih.

ČUK
50 % njegove hrane predstavljajo žuželke. Če se bo število žuželk še naprej manjšalo, bo to pomenilo tudi manjši delež hrane za čuke.  Čuki se vse pogosteje, morda tudi zaradi pomanjkanja hrane, selijo na terciarne površine in travnike ter so pri tem pogoste žrtve prometa. Gre pa tudi za nočno ptico, katero pri njenem lovu in nočnem življenju moti nepravilna razsvetljava .

VELIKI SKOVIK
Tudi veliki skovik se prehranjuje z žuželkami, ki vedno hitreje izumira.

ZLATOVRANKA
Zlatovranka je bila še pred tremi desetletji pogosta vrsta štajerskih in prekmurskih logov, dolin in goric. Le štirje pari zlatovranke so preživeli v odmaknjenih kotičkih Slovenskih Goric in gričevja vzhodno od Celja. Zlatovranki lahko pomaga samo postopno vračanje tradicionalnih oblik kmetijstva, npr. steljnikov in visokodebelnih sadovnjakov. Pomanjkanje hrane ji škoduje in vprašanje časa je, kdaj bo ta vrsta popolnoma izumrla.

RJAVOVRATI PONIREK IN POLARNI SLAPNIK
Te vrste ptic pristajajo na vodi. Nepravilno osvetljeno površino ceste in močno osvetljene letalske steze pogosto zamenjajo za vodno gladino in poskušajo pristati. Ker niso prilagojeni na pristajanje na asfaltu, se večinoma smrtno poškodujejo, si polomijo krila in poginejo.
 

Skupščina Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS – Birdlife Slovenija) je že leta 2000 podprla ukrepanje zoper svetlobno onesnaženje. Skupščina je menila, da je potrebno sprejeti osnutek na podlagi prejšnjih ukrepanj – izklop reklamne in dekorativne razsvetljave po 23. uri in prepoved uporabe svetlobnih snopov. Med drugim je bilo predlagano naj bodo nove svetilke popolnoma zasenčene in naj se prepove uporaba ter prodaja visokotlačnih živosrebrnih svetilk. To ne pomeni, da bi “pogasnili vse luči”, ampak, da bi svetlobo bolje nadzorovali in jo usmerili v pravo smer. Območja naravnih vrednot naj bi bila deležna enake zaščite kot območja astronomskih observatorijev.


Ohranimo naš planet

 


Navadni pisanček

 


Nočni metulj

 


Nočni metulj

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Čuk

 


Veliki skovik