Premog

Zaloge premoga na Zemlji so desetkrat tolikšne kot zaloge nafte. Polcg tega je premog cenejši in po Zemlji enakomerneje razporejen. Drugače kot nafte bo prcmoga še dolgo po letu 2000 dovolj na razpolago. Zato postaja tudi kot kemijska surovina vse pomembnejši.

Vrste in nastanek premoga
Sestava: premog vsebuje malo prostega ogljika (10 % pri črnem premogu, še manj pri rjavem premogu), največ je kompleksnejših, vcčinoma cikličnih spojin,ki vsebu jejo poleg ogljika, vodika, kisika in dušika tudi žveplo,anorganske spojine (pepel) in vodo.

Nastanek: premog je nastal večinoma iz rastlin pod vplivom dclovanja bakterij v anaerohnih pogojih. Ta proces. ki poteka zelo počasi, imenujemo karbonizacija. Stopnja karbonizacije je največja pri antracitu, nato pa pada od črnega premoga rjavega premoga do lignita.

Lignit :je najmlajši premog z lesno strukturo,svetlo do temno rjave barve,uporaba za kurivo v termoelektrarnah.

Rjavi premog :je mlajši fosilni premog, uporaba za kurivo v toplarnah ,v termoelekt rarnah.v gospodinjstvih in za nadaljno predelavo.

Črni premog :je starejši premog, uporaba za kurivo in za nadaljno predelavo.

Antracit:je najstarejši premog, črne barve, s kovinskim leskom, uporaba v metalurgi ji namesto koksa.

Postopki za oplemenitenje premoga:

-briketiranje
-suha destilacija pri 500 in 1000 C
-uplinjevanje premoga
-katalitsko hidrogeniranje produktov iz premoga