Miroljubna uporaba radioaktivnosti

Jedrski reaktor:

V reaktorju poteka tudi verižna reakcija, vendar počasi in jo lahko poljubno uravna vajo. Najbolj navadni so reaktorji na naravni uran. Naravni uran je sestavljen iz 99,3 % ²³⁸U in 0,7 %  ²³⁵U.  ²³⁵U se cepi s termičnimi nevtroni, ²³⁸U pa s hitrimi nevtroni prehaja v neptunij in ta naprej v plutonij. Nevtroni, ki se sproste pri cepitvi, so hitri in bi jih vsrkal ²³⁸U. Zato z moderatorji (težka voda, grafit, berilij) zmanjšajo hitrost nevtronom. Da pa poteka delovanje reaktorja enakomerno, nadzorujejo število nevtro nov v reaktorju. čim več nevtronov nastaja v reaktorju, tem hitreje zgoreva uran. Če je zgorevanje prehitro, porinejo v reaktor palice iz kadmija, ki močno vpijajo nevtro ne. Reaktorje uporabljajo za pridobivanje plutonija, kot vir nevtronov, za pridobivan je različnih radioaktivnih izotopov in kot vir energije( jedrske lektrarne, pogon ladij in podmornic).

Ločimo več tipov reaktorjev:značilno za vse je, da sproščeno toploto odvajajo in z njo uparimo vodo, para poganja turbine, le te pa poganjajo v jedrskih elektrarnah generatorje za pridobiva   nje električne energije .

Lahkovodni reaktor:v večini danes delujočih elektrarnah, manjše izvedbe pa so v uporabi na podmornicah,  letalonosilkah. Para, ki poganja turbine, nastaja z uparjevanjem preko izmenje valca toplote.

Vrelni reaktor: voda,, ki obliva gorilne celice, se zaradi nižjega tlaka, upari. Ta para nepo sredno poganja turbine

Visokotemperaturni reaktor: hladilo je helij, ki se lahko ogreje do 950 ⁰C, kar omogoča večji izkoristek od lahkovodnih reaktorjev. Moderator je tu grafit.

Hitri oplodni reaktor:v njem potekata  dve reakciji. Prva je cepitev urana 235 in plutonija 239, sproščajo  se toplota in nevtroni. V drugi reakciji jedro urana 238 zajame nevtron in se pretvori v cepljivi plutonij 239, nastaja novo gorivo. Ta vrsta reaktorja izkoristi dosti več urana, do 60% (običajni reaktor le 1%).

Uporaba radioaktivnih izotopov

V  analitiki: določanje hitrosti kemijskih reakcij

Indikatorji: v fiziološki kemiji, opazovanje izmenjave snovi v telesu, v diagnostiki

Vir žarkov: za zdravljenje rakavih obolenj, za kontrolo iztrošenosti oblog visoke peči