Izotopi
Izotopi nekega elementa imajo enako vrstno in različno masno število, razlikujejo se torej v številu nevtronov v jedru.
Primer vodikovih izotopov:
Ima v jedru 1 proton in 1 elektron na ovojnici.
Ima v jedru 1 proton in 1 nevtron, ter 1 elektron na ovojnici.
Ima v jedru 1 proton in 2 nevtrona, ter 1 elektron na ovojnici.
V naravi so elementi, kjer imajo vsi atomi enako vrstno in enako masno število, govorimo o čistih elementih ( berilij, fluor, natrij, aluminij, kobalt, zlato).
Obstajajo pa še elementi, ki so mešanica dveh ali več izotopov in jih imenujemo (izotopsko) mešani elementi.
Relativna atomska masa se nanaša na naravno zmes izotopov gre torej za srednjo vrednost. število naravnih izotopov je lahko znatno, celo deset, npr. pri kositru.
Primer:
vse klorove spojine, ki jih najdemo v naravi, vsebujejo:
75.8 % klorovih atomov z 18 nevtroni
24.2% klorovih atomov z 20 nevtroni
Po poreklu delimo izotope:
-naravni izotopi
-umetni izotopi
Po lastnostih:
-stabilni izotopi
-radioaktivni izotopi
Izotopi v naravi so večinoma stabilni, torej niso radioaktivni. poleg redkih radioaktivnih izotopov v naravi pa poznamo še mnoge druge, ki so jih pridobili z metodami jedrske fizike, zna nih jih je več kot 1500.
Med elementi v naravi ima največ protonov uran z vrstnim številom 92.
Vse ostale elemente, ki pa imajo vrstno število večje od 92 imenujemo trasurane in so jih umetno pridobili.