Težke platinske kovine

Osmij Os

Nahajanje: skupaj z drugimi platinskimi kovinami kot sulfid v nikljevem kršcu v Kanadi in Južni Afriki, samoroden na Uralu in v Kolumbiji.

Pridobivanje: iz baker nikljevih kršcev, pri tem se nabira v anodnem blatu pri elektrolitski rafinaciji niklja, samorodnega čistijo z izpiranjem in sedimentiranjem.

Lastnosti: sivo bel, zmerno trd, čeprav je odporen, že na sobni temperaturi reagira s kisikom v modri sloj OsO2, ki se razgradi na rel. nizki temperaturi. Lahko je topen v vroči dušikovi(V) kislini, reagira z oksidirajočimi  alkalijskimi talinami, tvori mnoga oksidacijska stanja in kompleksne spojine.

Uporaba: za zlitino z iridijem,zlitine osmija in rutenija,le te se uporabljajo za izdelke velikih trdot, za dele nekaterih inštrumentov, zlitine s platino za električne kontakte in konice nalivnih peres.

Spojine osmija: osmijev(VIII)oksid OsO4, je najvažnejša njegova spojina, nastane z oksidacijo že pri sobni temperaturi, je lahkohlapljiv in strupen, amonijeva sol  heksaklorosmijeve kisline H2[OsCl6]razpade s segrevanjem v čisti osmij.

Iridij  Ir

Nahajanje: samoroden ali kot iridijosmij v Južni Afriki, na Borneu in na Japonskem. 

Pridobivanje: samorodno čistijo z izpiranjem in sedimentiranjem.

Lastnosti: je srebrno bela, trda in krkha kovina, na oksidacijo je manj odporen od platine in rodija, vendar odpornejši kot rutenij in osmij. Odporen je na mnoge raztaljene kovine(natrij, kalij, živo srebro, bizmut, litij), slabo delujejo nanj raztaljeni kadmij, kositer, svinec, srebro in zlato, medtem ko pa močno delujejo nanj raztaljeni baker, aluminij, cink in magnezij. Odporen je na vse kisline, tudi zlatotopko. Slabo reagira z  raztaljenimi alkalijskimi hidroksidi, reagira pa z alkalijami ob dodatku oksidirajočih snovi. Plinasti klor ga oksidira do IrCl2. Iridij rad tvori kompleksne spojine.

Uporaba:za konice nalivnih peres, za termoelemente, za katalizatorje in nakit.

Spojine iridija: znani so kloridi, bromidi, jodidi, sulfidi, sulfati, oksidi.

Platina  Pt

Nahajanje: skupaj z drugimi platinskimi kovinami kot sulfid v nikljevem kršcu v Kanadi in Južni Afriki, samorodna na Uralu, domnevajo da je v velikih količinah tudi v zemeljskem jedru.

Pridobivanje: iz baker nikljevih kršcev, pri tem se nabira v anodnem blatu pri elektrolitski rafinaciji niklja, samorodno čistijo z izpiranjem in sedimentiranjem.

Lastnosti: je sivo bela, svetleča in kovna kovina, lahko jo izvlečejo v tanko žico ali  predelajo v tanke liste, s segrevanjem ostaja  odporna na oksidacijo, na višjih temperaturah, okoli 450 C, se tvori hlapni PtO3, pri sobni temperaturi ne reagira s kislinami, topi pa se v vroči zlatotopki, nanjo delujejo raztaljene alkalije, odporna pa je na klorovodik, žveplove pline, živo srebro, raztaljene sulfate, karbonate, raztaljeno steklo. S termičnim razpadom amonijevega heksakloro platinata(IV) se tvori platina v obliki spužve, ki močno adsorbira pline, posebno kisik, vodik, CO, kar pojasnuje veliko katalizno sposobnost platine.

Uporaba: platina je zelo važen katalizator v reakcijah hidrogeniranja, dehidrogeniranja, izomeri zacije, dehidratacije, ciklizacije, dehalogeniranja in oksidacije, za oksidacijo amoniaka, v reak cijah za povečanje oktanskega števila(skoraj četrtina vse platine), za odporne termoelemente in termoupore, za velike posode pri taljenju optičnega in specialnega stekla, za elektrode v labora torijih, za dele v stiku z raztaljenim steklom, za dele odporne v kemijskih napravah, za laborato rijsko posodje, za nakit skupaj z rutenijem ali iridijem.

Spojine platine:heksakloro platinova(IV)kislina je ena najvažnejših spojin, služi kot začetna spojina za pridobivanje ostalih platinovih spojin, platinov(IV)oksid  PtO2 je črna netopna spojina, monohidrat PtO2 . H2O je važen katalizator v reakciji hidrogeniranja.