Ogljik in ogljikove spojine

Ogljik: modifikacije diamant in grafit., drobno kristalinične oblike grafita pa so saje, retortni grafit, aktivno oglje.

Diamant:najtrša naravna snov, uporaba za drage kamne, za konice vrtalnih svedrov, rezalne plošče za steklo, vrtalne krone.

Grafit:zelo je mehak, za mine svinčnikov, grafitne lončke, maziva, antikorozijske premaze,kot moderator v jedrskih reaktorjih, za ščetke v elektromotorjih.

Saje:drobni kristalički grafita, nastanejo pri nepopolnem zgorevanju ogljikovih spojin, tehnično iz etina ali naftalena.Uporaba kot polnilo za gumo, za suhe člene, tiskarsko črnilo, kremo za čevlje.

Aktivno oglje: pridobivanje iz lesa, kosti, sladkorja, krvi, orehovih lupin. Zaradi velike povr šine absorbira mnoge pline in raztopljene snovi. Uporaba za čiščenje, izolacijo in regeneracijo plinov in par, za plinske maske, za razbarvanje sladkornega sirupa.kot medicinsko oglje.

Ogljikov monoksid CO: pridobivajo ga iz koksa, oglja, bencina, nad 1000 C, ob pomanjkanju kisika, z redukcijo ogljikovega dioksida z žarečim koksom, z redukcijo vodne pare z žarečim koksom. Je brezbarven, v vodi slabo topen plin, brez vonja, gori z modrim plamenom.Kemij sko je zelo neaktiven, zelo strupen.Katalitsko reagira z vodikom, nastanejo ogljikovodiki.

Ogljikov dioksid CO2: nahaja se v zraku(0.03 vol.%), v naravnih vodah,mineralnih vodah, v vulkanskih plinih in v plinih, ki nastanejo ob izgorevanju. Pridobivajo ga pa s popolnim zgore vanjem koksa, kot stranski produkt pri žganju apna, iz karbonatov in kislin, kot stranski pro dukt pri alkoholnem vrenju. Z vodo tvori ogljikovo kislino, z bazami nastanejo karbonati in hidrogen karbonati(NaHCO3, Na2CO3, Ca(HCO3)2, CaCO3).Uporaba za pridobivanje sečnine, salicilne kisline, za gašenje požarov, kot zaščitni plin pri shranjevanju vnetljivih snovi, pri varjenju s CO2 , za pijače, za suhi led pri shra njevanju živil.

Karbidi: So spojine ogljika z kovinskimi elementi, glede na vez ločimo ionske, kovalentne in intersticijske

Ionski karbidi:predstavnik je CaC2 kalcijev karbid(CaO + 3C --- CaC2 + CO) , v reakciji z vodo daje CaC2 + CO --- C2H2 + Ca(OH)2. Etin je pomembna izhodna spojina za sintezo organskih spojin, uporaba tudi za varjenje skupaj s kisikom.

Kovalentni karbidi:predstavnik je SiC silicijev karbid(SiO2 + 3C --- SiC + 2CO) ,uporaba za izdelavo brusilnih sredstev.  

Intersticijski  karbidi:predstavnik je W2C, volframov karbid(2W+ C --- W2C) , zaradi velike trdote se uporablja za trdine(konice svedrov)

Silicij in silicijeve spojine

Silicij

Nahajanje: je drugi najpogostejši element v zemeljski skorji, v silikatih in silicijevem dioksidu.

Pridobivanje: 

elektropečeh, pri 3000 C:  SiO2 + 2C --- Si + 2CO

z aluminijem: SiO2 + 4 Al ---  3Si + 2 Al2O3  

Lastnosti:je v obliki temnosivih, rahlo kovinsko svetlečih, trdih, krhkih kristalov. Je polpre vodnik, v kislinah netopen, z vročimi raztopinami hidroksidov nastajajo silikati, razvija se vodik. V prisotnosti bakrovega prahu reagira z monoklormetanom, nastajajo silani, ki so vmesne surovine za silikone. Uporaba za pridobivanje silikon ov, izjemno čist se uporablja za polprevodnike, za sončne celice, zlitino z železom (ferosilicij)uporabljajo za silicijeva jekla.

Spojine silicija

Silicijev dioksid SiO2: bel prah ali v obliki kristalov, kot kremenčeva pena, z majhno vsebno stjo vode kot opal, ahat, jaspis in kresilni kamen.Pridobivanje sintetično s termičnim postop kom. Edina kislina, ki ga raztaplja, je fluorovodikova kislina, v talinah hidroksidov in alka lijskih karbonatov se raztaplja, nastanejo silikati. Uporaba za izdelavo kremenčevega stekla in navadnega stekla, za vodno steklo, za porcelan, malto, za pridobivanje silicija, kamena strela za nakit, kristali kremena za kvarčne ure.

Silicijeve kisline in silikati: pridobivanje iz silikatov alkaliskih elementov z močnimi kisli nami.Soli silicijevih kislin imajo formalno formulo SiO2  n H2O. Ločimo ortosilikate, meta silikate in disilikate.V naravi so silikati predvsem kot kalijev, natrijev, kalcijev, magnezijev, aluminijev in železov, tvorijo večino preperelih in nepreperelih kamnin.Primeri silikatnih kamnin so:granit, gnajs,bazalt, porfir, pomembnješi silikatni minerali pa so. ortoklaz, glina, kaolinit, sljuda, avgit, talk, azbest in drugi(olivin, morska pena, topaz, granat, beril, smaragd). Sintetični silikati so:vodno steklo(predvsem natrijev silikat),steklo in emajl,silikatna keramika cement in beton(kalcijev alumosilikat), ultramarin.

Silani: so spojine silicija z vodikom, splošna formula je SinH2n+2.

Germanij

Germanij:zelo razširjen,vendar v zelo majhnih koncentracijah.Je krhka,srebrno svetleča kovina ,na zraku zelo obstojna, električni polprevodnik.

Kositer in kositrove spojine

Kositer: zelo redek, samo kemijsko vezan.Pridobivanje z redukcijo kasiterita SnO2 z ogljem ali koksom v plamenskih pečeh pri 1000 C, nato pirometalurško čiščenje.Obstaja v treh modi fikacijah, a-kositer, b-kositer in g-kositer.Dobro se vliva in spajka, na zraku je zelo obsto jen, Uporaba za belo pločevino(konzerve), za kositranja, za mehko spajko in druge zlitine.

Kositrovi kloridi:SnCl2. 2H2O, beli kristali, iz raztopin izpodriva zlato in srebro, SnCl4 je brezbarvna tekočina, za barvanje(kot rožnata sol)

Svinec: pridobivanje s praženjem in redukcijo.Je težka, modrikasto bela,zelo mehka kovina, zelo obstojna na zraku, trdi vodi in žveplovi(VI)kislini, ni pa obstojen v mehki vodi z mnogo CO2. Dobro se vliva, vari, spajka in valja.Uporaba za kabelske obloge, akumulatorje, vodovodne cevi, zaščita pred žveplovo(VI)kislino,za zlitine in kot zaščita pred sevanjem.

Svinčevi oksidi: svinčev(II)oksid PbO, svinčeva glajenka, rumen prah, obstaja tudi v rdeči obliki, za izdelavo minija. Svinčev(II, IV)oksid, svinčev minij Pb3O4 , živordeč prah, nastane iz PbO , minij uporabljajo za antikorozijsko zaščito, za glazure in svinčevo steklo. Svinčev(IV) oksid PbO2 , je temnorjav, nastaja pri polnjenju svinčevih akumulatorjev na pozitivnih nabitih ploščah.