Bor in borove spojine

Bor

Nahajanje: v naravi kot borova kislin(v vročih vulkanskih izvirih), v mineralih borazit MgCl2 .5 H2O .3 B2O3, v boraksu Na2B4O7 . 10 H2O , v kernitu Na2B4O7 . 7 H2O.

Lastnosti:amorfni bor je rjav, netopen prah brez vonja, na zraku pri 700 C zgori v B2O3. S konc. HNO3 daje borovo kislino. Kristaliničen bor tvori zelo trde, sivočrne, svetleče kristale, ki so obstojnejši kot amorfni bor. 

Uporaba kot ferobor(železo z 10 do 20 % B) v jeklarstvu.

Borove spojine:

Borova kislina H3BO3: pridobivanje iz boraksa in žveplove(VI)kisline. Je v obliki luskin, ki so brez vonja, v mrzli vodi slabo,v vroči pa dobro topna. Uporaba kot dezinfekcijsko sredstvo za izdelovanje emajlov in stekel, ki so odporna proti temperaturnim spremembam, za borova gnojila.

Natrijev perborat NaBO2 . H2O2 . 3H2O :vsebuje kristalno vezan vodikov peroksid. Uporaba kot belilo v pralnih praških. Z vodo nastaja nascentni kisik, ki deluje kot belilo.

Aluminij in aluminijeve spojine

Aluminijj

Nahajanje: je tretji najpogostejši element v zemeljski skorji,  minerali so silikati, hidroksidi- Al(OH)3, AlO(OH),oksidi-glinica, korund, Al2O3, fluorid- Na3AlF6.

Pridobivanje: z elektrolizo taline glinice in kriolita.

Lastnosti:je srebrno bela kovina, zelo sijajna.lahka kovina. Sijaj na zraku izgubi zaradi nas tanka tanke plasti oksida. Močno reagira s klorovodikovo kislino in natrijevim hidroksidom(nastane aluminat), manj močno pa z žveplovo(VI)kislino, v hladni dušikovi(V)kislini pa pasivira.

Uporaba: kot konstrukcijski material(letala, avtomobili), za dele aparatur, za termitno varjenje, v obliki prahu za penasti beton, v pirotehniki.

Spojine aluminija:

Aluminijev oksid Al2O3: bel prah ali zelo trdi kristali, pridobivanje iz boksita.Uporaba za pridobivanje aluminija, kot polirno sredstvo za kovine, kot katalizator, kot brusilno sredstvo.

Aluminijev sulfat Al2(SO4)3. 18H2O : brezbarvna, vodotopna sol(kisla hidroliza). Uporaba kot flokulacijsko sredstvo pri čiščenju vode.

Galij

Nahajanje:v aluminijevih mineralih, cirkonijevih svetlicah in bakrovih skrilavcih.precej redek, je dražji od zlata.

Pridobivanje: iz boksitov  in bakrovih skrilavcev z elektrolizo  alkalnih raztopin z živosrebro vo elektrodo.

Lastnosti: podoben aluminiju, ima svetli sijaj, na zraku je obstojen, ima  nizko tališče(30 C) in visoko vrelišče(2400 C).

Uporaba: za tekočino v termometrih, za dopiranje polprevodnikov,kot zaporila v avtomatičnih gasilnih napravah, pri zdravljenju raka, kot toplotni izmenjavalec v jedrskih reaktorjih.

Indij

Nahajanje:spremlja druge rude,precej redek.

Pridobivanje: iz svinčeve ali cinkove svetlice.

Lastnosti: je srebrno bela kovina, zelo mehka, saj jo lahko režemo z nožem, ima nizko tališče, na zrakuje obstojen. Soli obarvajo plamen modro.

Uporaba: za dopiranje polprevodnikov, za izdealvo polprevodnih spojin.za galvanske prevleke na  svinčevih ležajnih zlitinah.

Spojine indija:

indijev(III) oksid In2O3, indijev(III) klorid InCl3, indijev(III) sulfat(VI) In2(SO4)3 . 9 H2O.