Berilij in berilijeve spojine

Nahajanje: je zelo redek, najpomembnjejši mineral je beril Be3Al2(Si6O18).

Pridobivanje: z elektrolizo talin  berilijevih halogenidov ali  s segrevanjem BeF2 s Ca v vakuumu.

Lastnosti:berilij  je srebrno modra, trda kovina. Topi se v razredčenih kislinah in koncen triranih bazah. V dušikovi(V) kislini se topi le ob segrevanju.

Uporaba: za kovinske zlitine z bakrom, nikljem, železom, srebrom in platino(izboljša anti korozijske in mehanske lastnosti zlitine) in kot reflektorska snov za nevtrone v jedrskih reaktorjih. 

Berilijeve spojine: 

Najbolj znan je berilijev oksid BeO, ki ga uporabljajo za pridobivanje berilija, za nepregor ljive keramične materiale, za umetne žlahtne kamne, kot katalizator v nekaterih organskih sintezah.

Magnezij in magnezijeve spojine

Magnezij

Nahajanje:  zelo pogost element(osmi po nahajanju v zemeljski skorji), njegovi minerali so dolomit CaCO3 . MgCO3, magnezit  MgCO3, kizerit  MgSO4 . H2O, grenka sol MgSO4 . 7 H2O  silikati, karnalit  KCl . MgCl2 . 6 H2O,  MgCO3.

Pridobivanje: z elektrolizo taline MgCl2 .  

Lastnosti:je srebrno bela kovina, zelo lahka in mehka, da se kovati in valjati. Na zraku se prevleče z oksidno plastjo, ki ščiti pred nadaljno oksidacijo.Pri segrevanju zgori magnezijev magnezijev oksid MgO, pri tem nastane zelo svetleči, beli plamen. Magnezij reagira z vodo, pri tem nastane magnezijev hidroksid in vodik. Zelo hitro se raztaplja v kislinah, pri sobni tempe raturi je obstojen do fluorovodikove kisline in fluora.Z organskimi halogenimi spojinami daje Grignardove spojine.

Uporaba za zlitine(letala, vozila), za pirotehniko, v metalurgiji za redukcijo kovinskih spojin do elementarnih kovin(titan, volfram, cirkonij, hafnij) in v organski kemijski sintezi.

Magnezijeve spojine:

Magnezijev oksid MgO: bel prah, nastaja pri žarenju magnezijevega karbonata. Uporaba za ognjevzdržne materiale, kot blago nevtralizacijsko sredstvo, za magnezitna veziva.

Magnezijev karbonat MgCO3  je  bel , rahel, zelo lahek prah. Uporaba za izdelavo  pudrov, zobnih past in praškov za posipanje ran, polnilo za papir in kavčuk.

Kalcij in kalcijeve spojine

Kalcij

Nahajanje: v naravi je močno razširjen, pretežna večina kalcijevih spojin je v zunanji plasti zemeljske skorje, po razširjenosti je peti element. Minerali so kalcit (marmor, apnenec, kreda) CaCO3, anhidrit CaSO4, sadra CaSO4 . 2 H2O, fluorid CaF2, silikati, apatit  Ca3(PO4)3(OH).

Pridobivanje: z elektrolizo taline kalcijevega klorida. 

Lastnosti: je srebrno bela,mehka kovina, ki jo lahko režemo z nožem.V tankem sloju je  kalcij piroforen(milimetrski kristali se vmamejo pri udaecu s kladivom).Je dober reducent za kovinske okside, reducira tudi žveplov dioksid, P2O5, dušikove okside, ogljikov in silicijev dioksid. Z vodo reagira v prvem hipu hitro, nato pa zaradi nastanka zaščitnega filma teče reakcija počasi.

Uporaba: za dezoksidacijsko sredstvo v metalurgiji,  posebno v topilnicah bakra, zaradi pirofornih lastnostih skupaj s cerijem za kamenčke v vžigalnikih, za izdelovanje svinčevih zlitin, za pridobivanje redkih kovin.

Kalcijeve spojine:

Kalcijev karbonat CaCO3 : v naravi kot kalcit. apnenec, marmor in kreda. Reagira s kislinami, nastane ustrezna kalcijeva sol in ogljikov dioksid. Uporaba za pridobivanje ostalih kalcijevih spojin in v raznih vejah industrije( cement, steklo, gnojila)

Kalcijev oksid CaO: žgano apno, živo apno. bel prah, nastaja z žganjem kalcijevega karbonata. Uporaba za gašeno apno, za pridobivanje kalcijevega karbida, za apnena gnojila, za pridobiva nje drugih spojin.

Kalcijev hidroksid Ca(OH)2 : pridobivanje z gašenjem žganega apna.. Je bel prah, v vodi slabo topen. apnica ragira alkalno.Uporaba za apneno malto, za različne kalcijeve spojine, za mehča nje vode, za nevtralizacijo kislih odplak.

Kalcijev sulfatat CaSO4 . 2 H2O s segrevanjem dobijo hemihidrat CaSO4 . 1/2 H2O.. Uporaba za pridobivanje žveplove(VI)kisline in amonijevega sulfata, kot vezivo za malto, žgani apnenec pa za mavčne odlitke, mavčne stene, obloge.

Kalcijev karbid CaC2: pridobivanje iz žganega apna in koksa pri 2000 C v obločni peči. V čisti obliki je brezbarven, tehnični pa siv ali rjav. Uporaba za pridobivanje etina, za apneni dušik in ostalih nadaljnih spojin