PRIPRAVA DIJAKOV NA TEKMOVANJE

 

Cilji tekmovanja: DEJAVNOSTI

 

1.      Splošno:

 

a)     dijaki berejo potopisno besedilo in časopisne članke ter si ogledajo (en) videoposnetek, interpretirajo besedila; razlikujejo med posameznimi vrstami besedil: umetnostna / neumetnostna, govorjena / zapisana, enogovorna / dvogovorna, subjektivna / objektiva; prepoznajo sporočilni namen besedila in način razvijanja teme,

 

b)     dijaki pišejo drugotna besedila, v katerih opisujejo, parafrazirajo, komentirajo, analizirajo in primerjajo svoje bralno doživetje:

 

-       izbrano gradivo znajo preoblikovati v neumetnostno besedilno vrsto (vest, poročilo, reklama) – kot ena izmed nalog pri testu,

 

-       motive iz potopisa in videoposnetka znajo poglabiti in poustvarjati (v pismu, reportaži, intervjuju – predstavitvenem), napisati samostojno oziroma delno vodeno interpretacijo dela besedila (s problemsko zastavljenim naslovom ali s kratkim odlomkom brez naslova, v katerem je eksplicitno izpostavljen en problem) – kot spis.

 

 

2.      Dijaki berejo potopisno besedilo

 

a)     doživljanje (izrazijo svoja občutja, predstave, mnenja),

 

b)     razčlenjevanje (poimenujejo in razčlenjujejo motivno-tematske in idejne sestavine, razčlenjujejo oblikovno-kompozicijske sestavine in ugotavljajo njihovo vlogo v besedilu, pozorni so na avtorjevo književno perspektivo, spoznajo značilnosti potopisa),

 

c)      vrednotenje (spoznavne, etične in estetske sestavine potopisa ter navajajo zunajliterarne in znotrajliterarne argumente zanje).

 

 

 

3.      Dijaki si ogledajo videoposnetek

 

a)     doživljanje,

 

b)     razčlenjevanje (znajo navesti vrsto in temo besedila, obnoviti vsebino posnetka, povzeti lastnosti besedilne vrste)

 

c)      vrednotenje.

 

 

 

4.      Dijaki berejo časopisne članke

 

a)     doživljanje,

 

b)     razčlenjevanje (znajo navesti tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo, vrsto in temo besedila ter bistvene podatke iz besedila, povzeti tipične lastnosti besedilne vrste – intervjuja)

 

c)      vrednotenje.

 

 

 

 

 

DOLOČANJE VRSTE BESEDIL (izhodišče za pogovor z dijaki)

 

 

MERILA

Nuba, čisti ljudje (knjiga)

Nuba

(videoposnetek)

časopisni članki

 

1. glede na preverljivost podatkov, praktičen namen in poudarjenost lepotne vloge

 

 

 

 

 

 

2.    glede na prenosnik

 

 

 

 

 

 

3. glede na spodbujanje naslovnika k odzivu

 

 

 

 

 

 

4. glede na razodevanje sporočevalca

 

 

 

 

 

 

5. glede na izbran krog naslovnikov

 

 

 

 

 

 

6. glede na družbeno vlogo sporočevalca, in družbeno razmerje med S in N

 

 

 

 

 

 

 

 

7.  glede na sporočilni namen

 

 

 

 

 

 

8. glede na način razvijanja teme (slogovni postopek)

 

 

 

 

 

 

         

 

 

 

 

 

PRIMER DVEH IZHODIŠČ ZA NALOGE OBJEKTIVNEGA TIPA

 

 

 

1. odlomek: Nuba, čisti ljudje (str. 157-158)

 

 

»Tomo buna Nuba,« sem, kolikor sem mogel mehko, stegnil roki. »Tomo ima rad Nube.«

Druga za drugo so s prstki nežno prijemale dlan. Nič več kot samo dotaknile so se je. Komaj katera mi je pri tem pogledala v oči. Takrat je maska za hip padla. V siju zvezd sem za obrazom zagledal še en obraz in še en obraz in še mnogo obrazov.

»To so zelo naravni ljudje,« sem stisnil, ko me je oficir gnal nazaj v vojaški klub.

»Zelo naravni ljudje so zelo nedolžni, naivni ljudje. Nimajo izkušenj, ki bi jih ščitile pred politiki, revolucionarji in takimi. Vsak jih lahko naštima, kakor hoče,« sem dodal.

Namrdnil se je in skomignil z rameni.

»Spoštujem jih, ker znajo preživeti v tako zahtevnem okolju. To so strokovnjaki. To so geniji te narave.«

»Pojma nimajo o civilizaciji,« je pribil.

»Kaj pa so znaki civilizacije?«

»Izobrazba, religija, zdravje, voda, elektrika, tehnična razvitost,« je počasi naštel.

»Kaj pa občutljivost, nenasilnost, nežnost, milina, spoštovanje, ravnotežje in harmonija z vsem, kar je?«

Ostro me je pogledal. »Ti primitivci...« je lovil sapo. »Ti Nube so krivi, da v Sudanu nimamo cest, naftovodov, tovarn, letališč. Ampak, ko bomo mi začeli izkoriščati nafto,bo konec. Z denarjem od nafte bomo kupili tako orožje, da bodo tile čez noč izginili. Konec. Konec. Konec.«

 

 

PREDLAGANI ELEMENTI:  npr. dialog in stališča sogovorcev, nasprotja, tema in motivi,  ideja, jezikovne posebnosti, razodevanje sporočevalca, …

 

 

NEKAJ VPRAŠANJ IN NALOG NA PODLAGI ODLOMKA:

 

  1. Kakšna je tema odlomka? _____________________________________________
  2. Kakšen je avtorjev sporočilni namen? ____________________________________
  3. V katerem jeziku se pogovarjata Križnar in oficir?
  4. Katera dva slogovna postopka najdeš v odlomku? (Na katere načine avtor razvija temo?)

___________________________

___________________________

  1. Izpiši izraze, s katerimi je označil Nube:

a)     Križnar: __________________________________________

b)     oficir: ____________________________________________

  1. Katere vrednote, ki jih je naštel oficir, so potrebne za civilizacijo?  _________________
  2. Kateri nebesedni elementi nasprotovanja so prisotni v odlomku? Naštej tri. __________ ___________________________________________________________________
  3. Izpiši glagole rekanja. __________________________________________________ Kaj opaziš? Ali prevladujejo nevtralni ali ekspresivni glagoli? Podčrtaj pravilno.
  4. Besedilo se zaključi z besedami: Konec. Konec. Konec. Na kaj se nanašajo? Obkroži ustrezen odgovor.

a)     _________

b)     _________

c)      _________

 

NASLOV ZA SPIS NA PODLAGI ODLOMKA: Ljudje na pragu civilizacije

 

 

 

 

 

2. odlomek: Pogovor s Tomom Križnarjem (Demokracija, 09. 11. 2000)

 

 

Kaj Nube najbolj potrebujejo?

Prej bom odgovoril, česa ne potrebujejo. Pravijo, da ne potrebujejo, da bi si jih prenaredili po naši podobi. Nočejo surovega individualizma in barbarske tekmovalnosti. Oboje je veliki večini Nub nevredno čistega človeka. Do oblek jim ni veliko. Tudi do naše hrane ne, razen kadar je zaradi napadov ne morejo dovolj pridelati. Nočejo postati odvisni. Pravijo, da potrebujejo le nekaj nujnih zdravstvenih storitev, recimo nekaj proti gobavosti in malariji. Predvsem bi radi šolo, tako da bodo lahko komunicirali, se povezali in sodelovali s svetom. Nubam gre najbolj za svoboden in varen dostop. Le-ta bo po moje mogoč takrat, ko bo o njih obveščeno dovolj ljudi, ki ne nasedajo več stereotipom o nekoristnih divjakih v gorah. Nube lahko reši predvsem občutljiva svetovna javnost.

 

Še verjamete, da se dobro vrača z dobrim?

Verjamem, da če ne preganjaš zla, ki se dogaja nekje daleč, ga utegne jutri zanesti k tebi. Tako kot Nube smo lahko tudi mi nekega dne izpostavljeni podobni ignoranci. Če nam ni vseeno za Nube, nam v resnici ni vseeno zase in za svoje otroke.

 

 

PREDLAGANI ELEMENTI: npr. tvorec in naslovnik, povezanost med vprašanjem in odgovorom, tema in  motivi, sporočilni namen, ideja, tipi vprašanj, ...

 

 

NEKAJ VPRAŠANJ IN NALOG NA PODLAGI ODLOMKA:

 

  1. Kdo je tvorec in kdo naslovnik besedila?
  2. Kako se Križnar odziva na vprašanja:

a)     Na vprašanja sploh ne odgovarja.

b)     Odgovarja temeljito in natančno.

c)      Odgovarja več, kot zahteva vprašanje.

  1. V eni povedi odgovori na prvo vprašanje. _____________________________________
  2. Kako lahko pomagamo Nubam? ____________________________________________
  3. Kateri slovenski pregovor bi lahko nadomestil Križnarjev odgovor na prvo vprašanje? ______________________________________________________________________
  4. Česa se Nube najbolj bojijo? _____________________________________________
  5. Izpiši prevzete besede in jim poišči domače sopomenke.

 

 

NASLOV ZA SPIS NA PODLAGI ODLOMKA: Če nam ni vseeno za Nube, nam v resnici ni vseeno zase in za svoje otroke.

 

NAZAJ