|
|||||
|
|
Barvanje
strojev Stroje barvamo iz dveh razlogov: 1. da zaščitimo kovinske površine pred korozijo, 2. da damo stroju estetski izgled. Splošni nasveti: 1. pred začetkom barvanja se posvetujmo s proizvajalcem barv ali lakov o sistemu, ki ga želimo uvesti. 2. strmeti moramo, da kupimo osnovno barvo, kit in zgornjo barvo pri istem proizvajalcu, ker bomo le tako dosegli najboljše rezultate pri barvanju. Mešanje barv različnega izvora ni priporočljivo. 3. vsako barvo je treba pred uporabo premešati. 4. barve morajo biti vedno dobro zaprte v prostorih s stalno temperaturo. 5. osnovno plast je treba nanašati le s čopičem. 6. vsaka plast naj se strdi, preden nanesemo naslednjo. 7. kovinske površine, ki jih hočemo prebarvati, morajo biti suhe in razmaščene, sicer barva kmalu odpade. 8. barvati moramo v suhem in toplem prostoru, kjer je čim manj prahu, izogibati pa se moramo barvanju na prostem. 9. orodje moramo po barvanju takoj očistiti in izprati. 10. pri barvanju je treba uporabljati osebna zaščitna sredstva. 11. rok ne umivamo v topilih in razredčilih, ker je nevarnost vnetja kože. 12. po končanem delu zdrgnemo roke z lanenim oljem, nato pa jih umijemo s toplo vodo in milom. 13. ne puščajmo krp, s katerimi smo brisali roko, orodje in delovno površino, po žepih delovne obleke, ker se prepojeni s topili oz. lahko vnetljivimi snovmi. Premaz strojev se lahko poškoduje mehansko in kemično. Pod mehanskimi poškodbami razumemo razne udarce in odrgnine, povzročene zaradi neprevidnega ravnanja z orodjem in materialom med delom, pri transportu, čiščenju in popravilih na stroju. Kemične poškodbe lahko povzročamo s hladilnimi sredstvi, ki so lahko različnih sestavov, z olji in mastmi za mazanje strojev in zaradi atmosfere, ki je v delavnici (vlaga, dimni delci in plini). Kakor hitro je na stroju premaz poškodovan, ga je treba popraviti, ker bi v nasprotnem primeru začel stroj na poškodovanem mestu korodirati. Če se pojavi korozija na nekem mestu, se širi po vsej površini, tudi pod barvo, ki ni bila poškodovana. Tako moramo potem odstraniti vso barvo in na novo prebarvati celotni stroj, to pa pomeni popolno ustavitev stroja in s tem povečanje vzdrževalnih stroškov. Popravljanje poškodovanega premaza Kadar je poškodovana površina majhna, moramo opraviti naslednje: 1. dobro očistiti preostalo barvo z žično krtačo, 2. razmastiti poškodovano površino z raztopino sode, s topilom ali z razredčilom, 3. izprati čistilno sredstvo s tekočo vodo, 4. hitro in popolnoma osušiti kovinsko površino s suho krpo ali tokom zraka, 5. zakitati očiščene površine, da se površina zravna z okolico, ter po kitanju sušiti vsaj 4 ure, še bolje je, če pustimo, da se suši čez noč, 6.prebarvati poškodovano površino z ustrezno barvo, da se popravilo čim manj opazi. Po barvanju pustiti, da se stroj suši preko noči. V primeru, da je poškodba zaščitnega premaza večja, na več mestih ali če je barva stara nekaj let, moramo odstraniti celoten premaz in ponovno prebarvati. To naredimo pri velikem popravilu. Barvo odstranimo na dva načina: - s toploto (plamensko) - s topili za odstranjevanje barve Kateri način bomo uporabili, je odvisno od tega, katera sredstva in orodja imamo na voljo, od vrste stroja in mesta, kjer odstranjujemo barvo. Kadar obstaja nevarnost požara ali eksplozije zaradi uporabe plamena, bomo uporabili topila za odstranjevanje barv. Uporabimo lahko tudi kavstično sodo. Kavstična soda razdvaja barvno vezivo in se navadno razredči ter izpira z vodo. Nujno je temeljito izpiranje sode, preden začnemo z novim kitanjem in barvanjem, sicer obstaja nevarnost, da bo tudi novi premaz kmalu uničen. Kadar delamo s topili, se barva postopoma razmehča, nabrekne in začne odpadati. Snamemo jo z navadnim strgalom. Topila se zelo hlapljiva in vnetljiva, zato je potrebna previdnost pri njihovi uporabi. Prostor mora biti dobro zračen in ne sme imeti odprtega ognja. Barvanje celotnega stroja sestoja iz štirih stopenj: 1. temeljni premaz (zaščita pred korozijo) 2. kitanje 3. gornja barva 4. zaščita površin, ki se ne barvajo 1. Temeljni premaz nanašamo na očiščeno kovinsko površino. Njegova naloga je, da veže zgornji sloj s kovinsko površino, vpliva na trajnost premaza in do največje mere ščiti kovinsko površino pred korozijo. Osnovna plast je sestavljena iz olj, ki se sušijo, ali celuloze in posebno izbranih pigmentov, ki ustvarijo dobro zaščito pred korozijo ter se dobro vežejo na kovino. Na kovino jih nanašamo s čopičem. Lahko jih tudi brizgamo s pištolo, vendar je v tem primeru vezava za površino slabša kot pri uporabi čopiča, razen tega je potrebno daljše sušenje, ker se mora bolj razredčiti, da je barva primerna za brizganje. Osnovni premaz se suši najmanj 4 ure. Osnovne premaze prodajajo v omejenem številu barv, in sicer rdeče, sive in sivozelene barve. 2. Kit uporabljamo za izravnavanje neravnih kovinskih površin. Od stopnje kvalitete površine zavisi debelina plasti kita. Kitati moramo zelo skrbno, ker se predebela plast prepočasi suši in se ne veže dobro z osnovo. Po sušenju moramo kitano površino zgladiti, zato jo brusimo. Najboljše je mokro brušenje, ker tako dobimo lepo enakomerno površino. 3. Gornja barva je vidni del premaza. Biti mora žilava, gibka, kemično odporna in prijetne barve. Sestavljena je navadno iz veziva (olje, bitumen, nitroceluloza, alkoholne smole, sintetična guma, plastične smole itd.), pigmenta in topila. Lahko ima še druge dodatke, npr. dodatek za pospešitev sušenja, polnila in drugo. Sušimo lahko na zraku ali v pečeh. V pečeh sušimo s toplim zrakom ali z infrardečimi žarki. Za barvanje uporabljamo danes največ celulozne lake in lake, ki jih sušijo v pečeh. Taki laki so trdnejši in odpornejši proti oljem, težko pa se popravljajo okvare. Celulozni premazi so zelo odporni proti oljem in mehanskim poškodbam. Njihova glavna prednost pa je, da pri vzdrževanju in popravljanju ne potrebujemo sušilnih naprav, ker se sušijo na zraku. Za remontna dela priporočajo celulozne lake. 4.Zaščita neprebarvanih površin. Drsnih, brušenih in strganih površin, poliranih gladko kromanih ali niklanih ne barvamo. V poštev pridejo tudi vse napisne tablice. Zaščititi jih moramo pred barvanjem in sicer v prvi vrsti z mastjo. Po končanem barvanju odstranimo zaščitno mast in površina je brezhibna. |
||||
|
© 20.3.2004 Viktor Jemec |