Terotehnološko vzdrževanje (celostna skrb za delovna sredstva)

Terotehnološki pristop (grška beseda "tero" pomeni čuvati oziroma negovati) je nastal v Veliki Britaniji v začetku 70-ih let. Ta pristop zahteva sodelovanje strokovnjakov za vzdrževanje, da so s svojim znanjem neposredno ali posredno vključeni v vseh fazah življenjske dobe opreme ali naprav, to je od ideje za nabavo do odpisa. Tako strokovnjaki za vzdrževanje sodelujejo že pri nabavi nove opreme, da bi v času izkoriščanja imeli čim nižje stroške z vzdrževanjem, oprema pa bi imela čim večjo razpoložljivost. Uspešno funkcioniranje delovnega sredstva zagotovimo, če načrtovano gospodarimo z njim in vključujemo tudi različna strokovna področja, ki pa morajo biti medsebojno usklajena.

Osnovne naloge terotehnologije:

- ugotovitev potrebe po novi investiciji

- raziskava tržišča v povezavi z novo investicijo

- izbira oziroma projektiranje novega delovnega sredstva

- iskanje ponudb

- odločitev o izgradnji ali nabavi

- izbira proizvajalca (dobavitelja)

- sklepanje kupoprodajne pogodbe

- pripravljalna dela za montažo opreme in naprav

- prevzem pri proizvajalcu oziroma dobavitelju

- prevzem v delovni organizaciji

- skladiščenje

- montaža

- zagon

- dokončni prevzem

- obratovanje

- vzdrževanje

- rekonstrukcija in izboljšave

- izločitev iz uporabe

Terotehnologija je interdisciplinarna kombinacija spoznanj s področja tehnike, tehnologije, ekonomike, upravljanja in organizacije, ki se nanaša na delovne priprave in opremo in si prizadeva doseči optimalne stroške njihovega celotnega ciklusa.

Ta ciklus pa vključuje zanesljivost in kvaliteto delovnega sredstva, njegove funkcionalne lastnosti in karakteristike, ceno, namestitev, vzdrževanje, adaptacijo in odpis. Vse te značilnosti pa je treba ugotavljati in analizirati v celotnem obdobju, ki se v bistvu  začne že pred  "rojstvom"  delovnega sredstva in se konča z njegovo "smrtjo".

© 25.4.2000 Uroš Jemec