
Posnetke dobimo, ko slike posnamemo z optičnim čitalcem (skenerjem) ali digitalnim fotoaparatom, ali ko posnamemo del zaslona z ustreznim programom, ali pa sliko narišemo z programom za bitno grafiko npr. PaintBrushem. Datoteke, ki vsebujejo tako opisane slike imajo končnico .BMP (bit map).
Slika je razdeljena na mrežo, vsak kvadrat mreže pa
je opisan z ustreznim številom bitov.
Če uporabimo le en bit, potem lahko definiramo le dve barvi,
če uporabimo štiri bite za vsak kvadrat, lahko opišemo 16 različnih
barv. Kadar govorimo o »milijonih« barv (true color), opisujemo
kvadratke s 24 biti.
Slika je lepša , če je mreža
gostejša , s tem pa se veča tudi velikost
datoteke , saj je potrebno opisati več kvadratov. Velikost datoteke
se veča tudi z večanjem števila barv, ki jih lahko prikazujemo.
Bitne slike lahko skrčimo, tako da jih pretvorimo v drug format.
Znani so .gif, .jpg ali .jpeg, .xbm, .tiff, .pcx, .ps in mnogi drugi.
Primerna programa za preoblikovanje slik in pretvarjanje med
slikovnimi format sta npr. Lview in PaintShopPro.