Želeli smo si ogledati Kalifornijo, Grand Canyon in poskusiti srečo v igralniškem raju, Las Vegasu. Kot ponavadi, sem že vnaprej pripravil načrt potovanja. Ko je bil že skoraj gotov pa so se pojavile želje, da bi si ogledali še to pa to pa to... Tako je moj načrt doživel kar nekaj popravkov. Resnici na ljubo, po končanem potepanju smo bili vsi zadovoljni, da smo te spremembe sprejeli. Ko smo se torej dogovorili, kaj želimo videti, se je pričelo dolgotranje deskanje po svetovnem spletu. Vse, kar smo želeli obiskati, nam je bilo bolj ali manj neznano, tako, da smo obiskali na kupe strani, preden smo našli tiste, ki smo jih iskali in ki so nam ponujale potrebne informacije. Po nekaj dneh smo uspeli najti najprimernejše kraje in motele za prenočevanje in avto, ki ga bomo potrebovali za potovanje. Torej ostane le še letalski prevoz. In, glej ga zlomka, v terminu, ki smo si ga zamislili, ni bilo na nobenem letalu iz Evrope v Los Angeles več prostih sedežev! Po nekaj dneh trepetanja in iskanja, smo vendarle rešili tudi ta problem. Končno smo dobili potrjene rezervacije letalskih vozovnic. In spet je bilo potrebno kar nekaj ur sedeti za računalnikom, da sem spremenil vse rezervacije na nove termine. Nauk te zgodbe je torej: najprej rezerviraj letalo, šele potem vse drugo. Tako avto kot prenočišče se da zagotoviti kasneje, letalo pa, žal, ne.

Čas je hitro mineval in kar naenkrat je bil tu julij in le še nekaj dni nas je ločilo od odhoda. Seveda se je tedaj pojavilo vprašanje, kaj vzeti s seboj, koliko prtljage je smiselno tovoriti itd. Za naslednjič vemo, da nima smisla s seboj vlačiti preveč, saj se da v ZDA kupiti prav vse in z malo sreče tudi zelo ugodno. Tako je bolje vzeti en kovček več, da potem vanj pospraviš še tisto, kar si na popotovanju nakupil. Drugače se lahko zgodi, da zadnji večer mrzlično dirjaš po trgovinah in iščeš primerno potovalko ali kovček, tako kot smo mi.
 

NAZAJ NA PRVO STRAN