ZDA si najlaže ogledaš z najetim avtom. Mi smo se odločili za "full size" in nič nam ni žal, saj bi imeli z manjšim avtom težave zaradi pomanjkanja prostora za prtljago. Privajanje na velikost avta ne dela problemov, saj so tudi ceste in parkirni prostori dimenzionirani za tolikšne avtomobile. Vsekakor pa naj bo avto opremljen z avtomatskim menjalnikom, klimatsko napravo in tempomatom. Če avto najameš dovolj zgodaj, je cena najema tudi do 50% nižja kot pa če želiš najeti avto kar na licu mesta. Splača se tudi primerjati med posameznimi agencijami. Pa še nekaj: nima smisla jemati "full insurance", ker je to precej dražje kot pa sam najem avta.
Promet v ZDA teče povsem drugače kot v Sloveniji: veliko počasneje in umirjeno. V štirinajstih dneh, po prevoženih 3000 miljah, nismo videli niti ene nesreče, doživeli nismo niti ene kritične situacije. Vsi se pač držijo omejitev in predpisov!
Če v LA česa ne smeš storiti, je to podcenjevanje razdalj. Mestno področje je neizmerno veliko, od Disneylanda pa do Universal Studios je več kot 50 milj. Doma sem mislil, da bomo po LA prevozili le nekaj malega milj, potem pa je iz tega nastalo preko 300 milj v dveh dneh. Brez avta si popolnoma nemočen. Javnega prometa tako rekoč ni, razdalje pa so, kot sem že omenil, izredno velike.
Kdor ne pozna ZDA, bo presenečen nad nakupovalnimi centri, "Mall"-i, v katerih se sploh ni težko izgubiti. Vsako večje mesto ima vsaj enega. Največji, ki smo ga obiskali, je pod eno streho združeval več kot 500 trgovin, lokalov... V teh centrih se splača kupovati, so pa odprti le tja do 19.00 ure v manjših mestih in do 21.00 v LA.
Prenočišč je vsepovsod dovolj, čeprav so moteli ponoči praviloma 100% zasedeni. Imajo pa zanimivo politiko cen: če rezerviraš vnaprej, lahko plačaš tudi do 20% manj, kot pa na licu mesta. Sobe so praviloma prijetno opremljene - poznajo queen in king size postelje (queen size pomeni širino ca 1,60 m, king pa skoraj 2 m), vsepovsod so klimatske naprave, zjutraj zastonj kava, led, kolikor ga hočeš itd.
Morda še beseda ali dve o Američanih. Izjemno smo bili presenečeni nad njihovo prijaznostjo in odprtostjo. Doslej smo takšne ljudi srečali le na Irskem. V ZDA ni prav nič posebnega, če te blagajničar začne spraševati vse mogoče, ko ugotovi, da si iz Evrope, pri tem pa se popolnoma nič ne briga, da za tabo stoji vrsta ljudi, ki bi radi plačali svoje nakupe. Le-ti pa tudi povsem mirno čakajo.
Pa še nekaj je potrebno omeniti: hrana je precej dražja kot v Evropi. Cene v ZDA so približno enake kot v Nemčiji, le da so v dolarjih. En dolar pa je približno 2,3 marke!
Ko smo po povratku strnili vtise, smo hitro prišli do sklepa: še se bomo odpravili v ZDA.
Pa še to: če želite kakšne dodatne informacije
ali morda več fotografij (imamo jih več kot dovolj), pošljite e-mail.