Priznam,
da sem med poletom precej razmišljal o tem, kako bomo v 6 milijonskem mestu,
našli motel, kjer smo imeli rezervirano prenočišče za prvo noč. Posebej
še, ker nikjer v Evropi nisem uspel dobiti mestnega načrta. No, na srečo
smo se dobro znašli in se brez težav pripeljali do motela. Po osvežitvi
smo si dejali, da moramo še malo videti to mesto in se odpravili na potep.
Peš! To pa je ena od stvari, ki jih v LA ne počneš. Nikoli ne hodiš peš!
Tako
smo se kar hitro zopet vrnili v motel in ugotovili, da bi bilo potrebno
z avtom iti do kakšne trgovine. Takrat pa je naš naraščaj oznanil, da je
najbolje, da gremo kar takoj pogledat slavno Venice Beach. Ker otrokoom
seveda radi ustrežemo, smo se odpeljali v neznano. No, čisto v neznano
ne, saj smo sedaj že imeli zemljevid mesta, na katerem so bili vrisani
le glavni bulevarji. Orientiranje je bilo približno tako lahko, kot če
bi se po Sloveniji vozil s pomočjo avtokarte velikost A4. Kljub temu, pa
nas je hči kot pravi navigator pripeljala naravnost do cilja.
Ob povratku, ko je mesto že prekrila tema,
smo se seveda izgubili, a ne za dolgo.