Že nekaj let nas kar nekako vleče proti severu Evrope. Tako smo obiskali že Veliko Britanijo (oziroma Wales), Republiko Irsko in lani Škotsko. Nismo pa še bili više na severu in tako smo se odločili, da je že skrajni čas, da se odpravimo tudi proti Skandinaviji. Iz različnih vzrokov (predvsem zaradi pomanjkanja časa), smo se odločili, da bomo obiskali le južni del Skandinavije, tja do Osla. Zato pa bomo več časa namenili  Danski, ki je navadno pri takšnih izletih kar nekoliko odrinjena. Na lastne oči smo se želeli prepričati, ali je Legoland primeren le za majhne otroke ali je mala morska deklica v Köbenhavnu resnično tako majhna in ali je most preko Oeresunda res tako veličasten.

Tako smo se nekega sobotnega jutra v avgustu leta 2000, odpravili proti severu. Za ta dan je bil pred nami kar ambiciozennačrt. Še istega dne smo želeli priti do skrajnega severa ZRN. Kljub zastojem na avtocestah v Nemčiji, smo pozno popoldne severno od Lübecka, pričeli iskati prenočišče. Po nekaj neuspelih poskusih, smo tik pred temo le našli prenočišče in se precej utrujeni kar kmalu odpravili spat.

Naslednje jutro nas je čakalo le nekaj kilometrov poti do Puttgarden-a, kjer smo se vkrcali na trajekt, ki nas je pripeljal na Dansko, v kraj Roedbyhavn. Vreme je bilo takšno, kot ga pričakuješ: kislo.

Na Danskem veljajo stroge omejitve hitrosti, ki se jih je zelo priporočljivo držati, če ne želiš tvegati visokih kazni, ki se pričnejo nekje pri 20.000,00 SIT, navzgor pa praktično niso omejene. Zato je tudi potrebno drugače računati čas, ki ga potrebuješ za določeno pot.

Po ne predolgi in zelo mirni vožnji, smo prispeli do prve znamenitosti, ki smo si jo želeli ogledati, Moens Klint, bele pečine na vzhodni strani otoka Moen. Malo so podobne pečinam, ki se dvigujejo na otoku Rügen v Nemčiji, prav tako bele in veličastne so. Kdor ima nekoliko kondicije, si bo gotovo privoščil spust do morja. Navzdol ni težav, ko pa se vračaš, ugotoviš, da 500 stopnic ni mačji kašelj.

Po zanimivem ogledu smo nadaljevali pot do Koebenhavna, kjer smo imeli že rezervirano prenočišče.Na Danskem poznajo zanimiv način prenočevanja, tako imenovane "FamilyHostels", ki nekoliko spominjajo na znane mladinske hostale, a v njih prenočuje tudi veliko starejših (tudi precej starejših od nas) in pa družine, ki ne želijo potovalnega proračuna obremeniti s previsokimi stroški prenočevanja. Stroški potovanja so v Skandinaviji kar visoki, vsekakor precej višji kot doma.

Kdor je že obiskal dansko prestolnico, se gotovo ni odrekel obisku morda najznamenitejšega parka v Evropi, Tivolija. Seveda smotudi mi zavili tja in to že kar prvi večer. Mlajši del naše skupine je neizmerno užival v prostem padu, divjem vlaku smrti in še čem. Starejši pa smo se raje držali bolj pri tleh in se sprehajali po tem res prijetnem parku. Očitno je veliko ljudi takšnega mnenja, tako, da je bila gneča kar precejšnja.

Naslednji dan smo se že zgodaj odpravili na ogled glavnega mesta Danske. Ogledovali smo si ga z avtobusa, peš in s čolna. Na vsak način priporočamo ogled muzeja"Believe it or not", v katerem so zbrani najrazličnejši neverjetni predmeti. Tudi za zabavo je poskrbljeno, saj smo se močno nasmejali svojim izmaličenimpodobam v čudnih zvitih ogledalih. Prav tako je zanimiv muzej "Guinness world of records" - že ime pove, da so tu zbrani podatki o najrazličnejših rekordih, pametnih, malo manj pametnih in popolnoma neumnih. "Louis Tussauds wax figures museum" ne zaostaja preveč za londonskim.

Sprehod po glavni nakupovalni ulici, Stroeget, zadovolji še tako izbirčne sprehajalce. Ko se oglasi lakota, si jo lahko potešite po povsem zmernih cenah, še posebej, če imate radi pizze.

Ogled mesta pa je še posebej zanimiv s čolnom, ki vas popelje po kanalih okrog pristanišča, vse tja do male morske deklice, ki si jo z morske strani lahko bolje ogledate kot pa s kopnega.

Koebenhavn ležina ravnini, torej je idealen za ogled na rolerjih. Tudi mi smo se torej (ne vsi) odpravili na hitro turo po predmestjih s pomočjo tega, vedno bolj priljubljenega prevoznega sredstva. Za čuda nismo srečali veliko somišljenikov.

Zjutraj smo se po obilnem zajtrku odpravili proti Švedski, po mostu čez Oeresund, ki od julija letos povezuje Dansko in Švedsko. Tako popotniku, ki se iz Istanbula preko zahodne Evrope odpravi na Nordkapp, ni treba več uporabljati trajektov. Pot je zato sicer malo daljša, pa tudi dražja. Most je zares veličasten in splača si ga ogledati.

Švedska nas je pozdravila tako kot Danska, s kislim vremenom, a le v južnem delu.Bolj ko smo se bližali norveški meji, lepše je bilo in do Osla smo se pripeljali v soncu.

Oslo je ena najmanjših evropskih prestolnic, a se kljub temu z največjo lahkoto izgubiš. Pa še cestnino moraš plačati, da te sploh spustijo vanj! Večina ulic je enosmernih, seveda vedno v drugi smeri, kot si misliš. Parkirni režim je nekaj posebnega - kjerkoli že želite parkirati, najprej poiščite avtomat za parkirni listek, drugače tvegate, da boste dobili listek s kaznijo najkasneje v 15 minutah.

Po neprostovoljnem krožnem ogledu mesta z avtom, smo vendarle našli hotel, kjer smo že imeli rezervirano prenočišče.

Kaj si lahko ogledaš v Oslu? Na vsak način slavni Holmenkollen, sprehajalno ulico Storget (zelo podobno ime kot v Koebenhavnu, kajne), Frognerparken, Vigelandparken, razne muzeje itd. Za en dan več kot dovolj dela, tako, da se splača kupiti "Oslokortet", s katero se lahko brezplačno voziš z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi, obiskuješ nekatere muzeje in še kaj. Nakupovalne apetite lahko potešiš predvsem v dveh centrih: eden je ob železniški postaji, drugi pa v pristanišču. Oslo je zeleno mesto, tako da si lahko vsak čas odpočiješ v kakšnem parku in si nabereš novih moči za nadaljnje oglede.

Ker pa je vsega lepega enkrat konec, smose morali vrniti na Dansko, da bi si ogledali še Legoland, Kattegatcentret v kraju Grenaa in Loeweparken - safari park v Givskudu. Tokrat smo se odločili za prevoz s trajektom od Goeteborga na Švedskem do Fredrikshavna na Danskem. Švedska nas je za slovo ponovno poškropila z dežjem.

Če si želite ogledati divje zveri od blizu, morate obiskati safari park, kjer so živali na prostem, vi pa zaprti v avtu. Tudi takšne parke imajo na Danskem in seveda nismo dolgo oklevali, ampak smo si enega ogledali. Leži v neznatnem kraju Givskud, v njem pa domuje kar lepo število divjih zveri.

Po čem je Danska pravzaprav najbolj poznana? Verjetno po slavnih LEGO kockah, s katerimi so se igrale že generacije majhnih in velikih otrok. In tudi najstarejši zabaviščni park, postavljen iz Lego kock, stoji na Danskem, natančneje v majhnemmestecu Billund, ki ga drugače prav gotovo ne bi nihče obiskal.

Seveda smo si tudi starejši želeli ogledati to čudo, sestavljeno iz otroških igrač. Za odrasle je sicer malo manj zanimivo, za otroke, predvsem tiste mlajše, pa je obisk v Legolandu pravo doživetje. Nam pa se je zdelo predvsem zanimivo, koliko truda in časa so morali graditelji vložiti v postavljanje posameznih figur, skulptur itd. iz majhnih plastičnih kock. Nekateri motivi so sestavljeni iz kar nekaj milijonov koščkov.

Po nekaj urah zabave in ogledovanja neštetih kock, smo se odločili, da je že čas, da se odpravimo dalje, saj smo želeli še isti dan priti čim dlje. Tako smo se odpravili proti nemški meji, kjer nas je pričakala kar precejšnja gneča.

V tekstu se nahaja kar nekaj povezav na zanimive spletne strani, ki so nam pomagale pri izbiri ciljev in tudi pri samem odločanju o potovanju. Upamo, da boste tudi vi našli kaj koristnega in zanimivega.