PORTUGALSKA

Za prebivalce srednje Evrope je Portugalska skoraj ravno tako oddaljena kot dežele na drugi strani Atlantika. Predsodek! Ta lepa dežela na skrajnem zahodu celine v resnici sploh ni tako daleč.

Po nekaj letih, ko so bila naša potovanja usmerjena predvsem v severno Evropo, smo se leta 2002 odločili, da si ogledamo še ta del starega kontinenta. Prav nič nam ni bilo žal! Vendar smo se (za razliko od večine popotnikov) odločili, da se bomo na pot podali kar z lastnim avtom. Tako smo si lahko še spotoma ogledali nekaj zanimivih mest – Barcelono, Salamanco…….

Večina popotnikov, predvsem dopustnikov, se usmeri v južne predele Portugalske, najraje v provinco Algarve. Mi pa smo si želeli ogledati sever te dežele in naša odločitev se je izkazala za pravilno. Severni del je izredno gorat, zelen in predvsem – tu ni toliko turistov kot na jugu. Prav lahko se vam zgodi, da boste edini tujec v celem mestu. V nacionalnih parkih je sicer več obiskovalcev, a ne preveč. Velikokrat smo bili skoraj nekoliko osamljeni, posebej še na ozkih, izredno vijugastih cestah, ki vodijo skozi te odročne a zanimive predele.

Pa začnimo naše popotovanje tam, kjer smo ga pričeli mi – v Barceloni. Katalonska prestolnica je eno najbolj živahnih mest ki smo jih obiskali doslej. Vsekakor je nujno začutiti večerni utrip na Ramblas, kjer se zbirajo tako domačini kot turisti. Na vsakem koraku lahko srečate poulične muzikante in umetnike, ki za skromno napitnino prikazujejo svoje spretnosti. Gneča je kar precejšnja, prosta miza v lokalu je prej izjema kot pravilo, pijače pa kar nesramno drage.

Nujno si morate seveda ogledati dela znanega Katalonca, arhitekta Gaudija. Njegove zgradbe so resnično enkratne, tako drugačne od povprečne arhitekture, da se človek včasih sprašuje, od kod je črpal navdih. Od La Pedrere, preko Sagrade Familie do Parc Güell – ena stvaritev bolj osupljiva od druge.

Salamanca je najstarejše in verjetno najbolj znano univerzitetno mesto v Španiji. Tu srečate množice študentov, predvsem pa mnogo ljudi, ki so se prišli učit jezik. Mesto je več kot vredno temeljitega ogleda, ima le eno pomanjkljivost – izjemno težko boste našli parkirni prostor. No, po kakšnih 30 minutah kroženja nam je tudi to uspelo in lahko smo si v miru ogledali čudovite ozke uličice, katedralo in Plazo Mayor, ki je vključena v svetovno dediščino UNESCO.

Iz Salamance smo se nato podali na Portugalsko, naš dejanski cilj. Prvi vtisi so bili – zanimivi! Vročina, a kljub temu zelena gorata pokrajina in kar kmalu smo naleteli na smučišče iz umetne snovi, na katerem je kar lepo število smučarjev preizkušalo svoje (večinoma nikakršno) znanje tega zimskega športa.

Stara mesta, ki nosijo pečat zgodovine, so na gosto posejana in če bi si želeli ogledati vsa, bi morali ostati več kot mesec dni. Žal je bil naš čas omejen, zato smo se posvetili le najpomembnejšim. In nikoli nismo bili razočarani, vsako mesto diha s svojim utripom, vsako mestece skriva svoje čare, ki te prevzamejo, če le znaš pravilno gledati. Velikokrat naletiš tudi na ostanke iz rimskega obdobja in nekateri so presenetljivo dobro ohranjeni.

Coimbra je bilo prvo mesto na Portugalskem, v katerem so se lahko Portugalci šolali na univerzi in je do danes največje univerzitetno središče te dežele. Vsekakor je to mesto potrebno doživeti peš. Ob raziskovanju ozkih, zavitih in izjemno strmih uličic se ti vedno znova odpirajo novi pogledi, impozantne zgradbe, vse do vrha griča, kjer stoji univerza in kjer razgled nudi nagrado za napore vzpona. Od tu imate čudovit pogled na celo mesto z okolico.

Na zahodni obali leži tudi eno glavnih turističnih mest, Aveiro, posebej z bližnjim majhnim mestecem ­­­­­­Costa Nova. Tu smo srečali živopisane hišice kot iz pravljice. Plaže so peščene, neizmerno dolge in široke, morje pa je – hladno, celo mrzlo. Atlantik pač! Zastonj si lahko izposodite kolo in se podate na raziskovanje na lastno pest. Aveiro imenujejo tudi portugalske Benetke, zaradi kanala, ki poteka po celem mestu. No, niso ravno Benetke, je pa zanimivo.

Na Portugalskem je ogromno velikih in lepih samostanov, ki so večinoma tudi še danes naseljeni, čeprav si jih lahko nemoteno ogledujete. Vsekakor si je smiselno ogledati nekatere od njih, prav tako kot Conimbrigo, največje rimsko naselje, ki pa je žal slabo ohranjeno. Če nič drugega, lahko tam naberete sveže pomaranče, saj jih je na drevju dovolj za vse.

Ljubezenska zgodba Ines in Pedra je ena od najlepših zgodb, ki jih srečate v tej deželi in je navdihovala veliko piscev. Ljubezen, ki je segala preko groba, še danes združuje nesrečna ljubimca v katedrali mesta Alcobaca, kjer oba ležita v sarkofagih, združena v večnosti.

Sintra je eno najlepših mest na Portugalskem in je kot mesto vključena v svetovno kulturno dediščino. Tu najdete portugalski pravljični grad, Palacio De Pena, ki nekoliko spominja na bavarski Neuschwanstein. V bližini najdete tudi Cabo da Roca, rt, ki velja za najzahodnejšo točko evropske celine. Za majhen denar vam tu podelijo certifikat, da ste obiskali skrajni zahod starega kontinenta.

Glavno mesto, Lizbona, ima prav poseben čar. Na vsakem koraku lahko vidite, da je zgodovina krepko zaznamovala to mesto, od koder so se na daljna potovanja odpravljali prvi raziskovalci. Kopica zanimivosti na majhnem mestu človeka kar dodobra namuči. Mesto leži na kar hribovitem področju, tako da ponekod pošteno grizete kolena, da pridete tja, kamor ste namenjeni. Najlaže si mesto ogledaš s strehe dvonadstropnega avtobusa. Kar nekaj takšnih linij je, ki ponujajo oglede mesta na tak način. Seveda pa ne smete pozabiti na večerni obisk kakšnega lokala s fado glasbo. Tipično portugalsko!

Algarve! Sanjski cilj večine turistov. Prepolna mesteca in plaže, ledeno mrzla voda, zabava od jutra do jutra in horde razigranih Angležev, Nizozemcev, Nemcev, Francozov…… Potrebno doživeti na lastni koži! Mi smo se ustavili kar v avtokampu v Albufeiri in uživali v večernih koncertih smrčačev, ljubezenskih izlivih rahlo opitih prebivalcev avtokampa v ranih jutranjih urah. A je bilo vseeno lepo! Z barčico smo se popeljali po znanih jamah in ta izlet lahko le toplo priporočim – a ne pozabite kreme za zaščito pred soncem, saj je temperatura vode zelo varljiva in preden se zaveš je tvoja koža rdeča kot kuhan rak.

Vse lepo se enkrat konča in počasi smo se morali odpraviti proti domu. Spotoma smo se ustavili še v Alicanteju in v francoskem Nimesu. Tu imajo čudovite nakupovalne centre, ki ti uspešno osušijo že tako načeto denarnico.

Kaj reči o Portugalcih? Zelo prijazni ljudje, posebej na severu dežele. Žal imajo eno slabo stran – na severu komaj kdo govori kakšen tuj jezik, portugalščina pa ni ravno najlažji jezik. Vendar se kljub temu lahko brez težav sporazumevaš, le malo več dobre volje in dela rok je potrebno. Po dveh tednih pa že kar nekaj razumeš.

Portugalska naj bi imela v celotni evropski uniji največ nesreč na cestah, vendar mi tega vtisa nismo dobili. Resda je potrebno paziti na druge udeležence v prometu, a, kot ponavadi, največ preglavic povzročajo turisti, nevajeni njihovega načina vožnje.

Vsekakor je Portugalska dežela, ki se jo splača obiskati!