INDIJA

Dežela z milijardo prebivalcev, dežela velikih kontrastov in prostranstev, dežela, v kateri najdeš najvišje gore na Zemlji. Vse to in še veliko več je Indija. Za nas je tako oddaljena, kot bi bila na koncu sveta, še dodatno pa jo oddaljujejo in odtujujejo kultura, navade ljudi, podnebje,…Ko se človek enkrat poda na pot in jo obišče, ugotovi, da je geografsko bliže kot kulturno (pa čeprav potrebuješ skoraj en dan, da prideš tja).  Potovanje se lahko še posebej zavleče, če iščeš cenovno najugodnejšo možnost. In takšne možnosti se najdejo, tako, da lahko prideš tja ceneje kot pa do katere od evropskih prestolnic. Ne smeš pa imeti preveč odpora do letenja z letalom, saj se lahko zgodi, da boš v letalu preživel več kot 20 ur.

 Glede na to, da za obisk Indije potrebujemo vizo, je potrebno pred potovanjem še obiskati indijsko ambasado. Včasih je bila za to pristojna ambasada na Dunaju, sedaj pa je menda ambasada v Budimpešti. Tako še pred dejanskim odhodom opraviš krajši izlet, ki ga lahko izkoristiš za oglede, saj traja postopek skoraj cel dan.

 Po dolgotrajnem potovanju se človeku zdijo formalnosti na letališču v New Delhi-ju dolge in zapletene, čeprav v resnici niso prav nič posebnega, verjetno so celo enostavnejše in hitrejše kot pri vstopu v ZDA . Ko zapustiš letališko zgradbo, pa se srečaš s pravo Indijo: hrup, vlaga, vročina (odvisno od letnega časa), neverjetna gneča, stotine taksistov in »taksistov«, ki ponujajo svoje storitve. Če človek ni ravno seznanjen z razmerami, je morda bolje, da si za prvo noč vnaprej rezervira kakšen hotel in si zagotovi tudi prevoz od letališča do hotela. V New Delhi-ju je cela vrsta hotelov, ki so cenovno sprejemljivi, obenem pa tudi zadostijo zahtevam turistov glede oskrbe, čistoče, itd. Precej informacij o mestu se lahko najde tukaj. Cene t.i. »budget« hotelov se gibljejo od ca. 20 do 30 EUR na osebo na dan za sobe s kopalnico in klimatsko napravo, če pa se zadovoljiš z nižjim standardom (skupne kopalnice, brez klimatske naprave), pa je možno prespati tudi že za ca. 13-15 EUR. V bližini letališča je tudi nekaj luksuznih hotelov, ki pa, če najdeš pravo varianto, niti niso tako nesramno dragi (Uppals Orchid, Holiday Inn,…).

 New Delhi je mesto, za katerega si je treba vzeti čas. Najbolje je, da si ga človek ogleda pod vodstvom domačina, ki ve kam se splača iti in, predvsem, kako priti tja v prometnem kaosu velemesta. Najneumnejša možnost je najem avtomobila. V Indiji se najame kvečjemu avto skupaj z voznikom. Ogled peš pa pomeni kilometre in kilometre naporne hoje po neznosni vročini (poleti), ki v senci presega 40^oC ob 100% odstotni vlažnosti. Skrajno nepriporočljivo! Zanimivih objektov pa je res veliko. Morda kot majhna posebnost – New Delhi je, v nasprotju s pričakovanji, pretežno muslimansko mesto, zato je tudi večina zanimivosti na takšen ali drugačen način povezana z islamom. Kjerkoli se že ustaviš, v trenutku, ko izstopiš iz avta, te obda roj otrok, ki ponujajo vse mogoče. Seveda predvsem stvari, ki jih absolutno ne potrebuješ. Nasvet: ne kupi ničesar, ne dajaj napitnine, saj se jih drugače sploh ne rešiš več. Priporočljivo je paziti na svojo lastnino, morda še bolj kot pa v najbolj zloglasnih predelih Evrope, čeprav moram odkrito priznati, da nimam nobenih slabih izkušenj. Lepa navada Indijcev pa je, da v bližini vseh turističnih znamenitosti prodajajo osvežilne pijače. Verjemite, da po kar napornem ogledu z veseljem odrineš tistih nekaj rupij in potešiš žejo.

 Kdor je obiskal Indijo, a se ni peljal z vlakom, ni spoznal enega najzanimivejših in najznačilnejših aspektov te dežele. Potovanja po indijskem podkontinentu so dolga in domačini jih večinoma opravljajo z vlaki. Lahko izbiraš med 1., 2. in 3. razredom. Najpristnejše doživetje Indije z vsemi spremljevalnimi »ugodnostmi« je v tretjem razredu. Ta je takšen, kot si ga povprečen Evropejec predstavlja: nabit do skrajnosti, brez stekel na oknih, umazan, glasen,… V nasprotju z njim, pa je vožnja v 1. razredu z ekspresom prav zanimivo in prijetno doživetje. Klimatizirani udobni vagoni, dobra postrežba, rezervirani sedeži,… vse to doprinese k temu, da je potovanje resnično prijetno.

 Tako sem se iz New Delhija z vlakom odpravil v Kanpur, ki je oddaljen približno 6 ur vožnje z vlakom. Verjetno nekomu, ki še ni bil tam, ime Kanpur ne pomeni nič. Vendar… to je mesto s preko 2 milijona prebivalcev in eno od močnih središč vojne industrije. Tu spoznaš drugo plat Indije, tisto, ki je turisti, ki se zadržujejo le v New Delhiju in turističnih krajih, ne spoznajo. Pravo Indijo: revno, umazano, prenaseljeno, a vseeno izjemno zanimivo. Promet je najbolj podoben čistemu kaosu, kjer velja izključno pravica močnejšega in nasilnejšega. Najbolj me je zanimalo, če se krave resnično sprehajajo po cestah, kot vidiš na TV. Kot sem se prepričal na lastne oči, se ne sprehajajo le krave, ampak tudi svinje, koze, psi in vse ostale domače živali, razen perutnine. Je pa vseeno zanimivo, da krave niso brez lastnikov. Po zagotovilih naših indijskih partnerjev ima vsaka krava svojega lastnika. Gore smeti po cestah dopolnjujejo to podobo babilonske zmešnjave. Na vsakem vogalu najdeš majhne prodajalne pripravljene hrane in prodajalci brezbrižno čepijo sredi gore smeti in na majhnem kuhalniku pred sabo pripravljajo jedi, ki jih zanesljivo prenese le želodec, vajen vsega hudega. Evropejcu pa uživanje takšne hrane toplo odsvetujem.

 Še eno zanimivost je potrebno v Indiji preizkusiti: vožnja z rikšo. Nešteto suhljatih in na videz slabotnih mož čaka na stranke, ki jih zapeljejo kamor koli želijo za nekaj tolarjev. Ko se na rikšo udobno namestita dva zajetna belca, hitro ugotoviš, da vozniki še zdaleč niso tako slabotni kot izgledajo, ampak izjemno žilavi. Kolesarji so nasploh zaščitni znak Indije, še posebej izven New Delhija. Na kolesu prevažajo vse mogoče. Tako lahko vidiš kolesarja, ki je na kolo naložil celo družino in jo pelje…. kamorkoli že. Nič čudnega ni, če srečaš kolesarja, ki je naložil škatle v višini štirih in širini dveh metrov. Nekateri vozijo tudi žive živali, rezervne dele za avtomobile. Vsekakor je to pogled, ki se ti vtisne v spomin. Indijci so tudi pravi mojstri v tem, da v avto spravijo več ljudi in prtljage kot je načeloma možno.

 Še ene indijske značilnosti ne smem pozabiti: beračev. Le-teh je povsod polno, od najmlajših pa do najstarejših, od popolnoma zdravih pa do hudih invalidov. Presoji vsakega posameznika je prepuščeno, ali komu kaj da ali ne. Hvaležnost tistega, ki je dobil nekaj drobiža je neverjetna, tako da ti postane kar nerodno. Lahko pa to pomeni, da se novica o radodarnem tujcu razširi kot blisk in naenkrat si obkrožen z gručo revežev, ki ti vsi naenkrat molijo navzgor obrnjene dlani in čebljajo v svojem nerazumljivem jeziku.

 Indija je ogromen konglomerat narodnosti in jezikov. Ko prideš tja najprej ne veš kdo je kdo, a prav kmalu se naučiš ločiti posamezne narodnosti med sabo. Še posebej izstopajo Sikhi s svojo ponosno držo, dolgimi bradami in črnimi turbani. Malo teže pa se naučiš hindujskega jezika oz. branja hindi pisave. V kratkem času, ki je navadno turistu na voljo, je to nemogoče. Na srečo je v Indiji uradni jezik angleščina, tako da so napisi v glavnem tudi v njej. Malo teže pa je razumeti Indijce, saj govorijo popolnoma svojo angleščino, ki je nekakšna orientalska varianta arhaične britanske angleščine. Vendar se po začetnem privajanju kmalu lahko sporazumevaš z njimi. A pozor: čeprav je angleščina uradni jezik, to še zdaleč ne pomeni, da vsi Indijci govorijo ta jezik. Pravzaprav jih kar presenetljivo malo obvlada njihov uradni jezik.

 Kaj človek v Indiji ne sme storiti, čemu se je bolje izogniti, kaj se splača?

 Nikoli ne uživajte sadja in zelenjave, ki jo je potrebno oprati v vodi (paradižnik, jabolka,…). Voda je v Indiji izjemno slaba in večinoma okužena.

 Ne pijte druge vode kot ustekleničene, po možnosti uvožene.

 Hrana je zelo raznovrstna, prevladujejo dokaj močne začimbe, od mesa pa večinoma perutnina in svinjina. Mimogrede: curry ne pomeni začimbe, ampak jed (Chicken curry so kosi piščanca, pečeni v omaki, začinjeni z začimbo, ki jo pri nas imenujemo curry)

 Spominki so praviloma najcenejši v najbolj zanikrnih prodajalnah, tistih, v katere turisti navadno ne zavijejo in pa, presenetljivo, na letališču. Znane prodajalne, v katere te tako radi zapeljejo domačini, so izjemno drage, tudi za naše pojme.

 Oblačila so lahko izjemno poceni, a večinoma je tudi kvaliteta primerna ceni.

 Toaletni papir je načeloma poznan le v hotelih, v katere zahajajo turisti, drugje se na toaleti nahaja le pipa in vedro.

 Ne spuščajte se v debate s pouličnimi prodajalci, če tega niste vešči in če ne govorite njihovega jezika.

 Na glavni železniški postaji v New Delhiju najemite taksi pri eni od agencij, ki so okrog postaje. Drugače lahko tvegate, da vas bo taksist namesto po najkrajši poti, ki je na primer dolga tri kilometre vozil naokrog vsaj 15 kilometrov in temu primerno tudi računal.