ČEŠKA, POLJSKA

Hradčani z drugega brega Vltave

Karlov most

Vaclavske Namesti

Tipična turistična gneča v Pragi

Karlov most z ladje

Mala strana ponoči

Auschwitz

Someščani na spominski tabli v Auschwitzu

Krakow

Krakow - veliki trg

Poljsko sredogorje v dežju - na češki meji

Čakanje, da dež poneha

Čokoladni Adam Małisz

PRAGA

Po spomladanskem potovanju v Rigo in Latvijo, smo se poleti odpravili v še eno od prestolnic, ki so v zadnjih letih na samem vrhu »top lestvice« popularnosti - Prago. Prav zanimivo je, kako so glavna mesta vzhodnoevropskih držav po razširitvi EU postala zanimiva za turiste. Na spisku petih najbolj obiskanih evropskih prestolnic najdemo tako kar tri iz novih članic (Praga, Riga in Tallin).

Prago sva s soprogo sicer poznala že od prej, še iz časov socializma, zato nas je predvsem zanimalo, koliko se je spremenila v letih, odkar je nismo obiskali.

Prvo kar človek opazi (predvsem v starem, zgodovinskem delu mesta), so nepregledne množice turistov, med katerimi so, vsaj v času, ko smo bili tam mi, presenetljivo prevladovali špansko govoreči obiskovalci. Seveda, tudi Slovence najdeš, a nas je bilo v množici tujejezičnih začasnih prebivalcev Prage presenetljivo malo.

Staro mesto se od takrat, ko sem ga obiskal prvič, praktično ni spremenilo. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je bila Praga že v času socializma zelo lepo ohranjena in tudi obnovljena. Malenkosti, ki so jih tu in tam dodali pa še zaokrožujejo pozitiven vtis, ki ga dobiš ob ogledu mesta.

Vaclavske namesti so, poleg Karlovega mosta in Hradčanov, srce turistične Prage in tu je seveda zato tudi največja gneča. Komur je to všeč, mora tu nujno prebiti več časa, če pa imate raje nekoliko mirnejšo okolico, se podajte kam drugam; morda na sprehod ob Vltavi, lahko pa se tudi povzpnete na Petrinski grič. Z razglednega stolpa, ki stoji na njem, imate čudovit razgled, saj vidite tako rekoč celotno mesto.

Če iščete gnečo, se obvezno odpravite na pohod z Vaclavskih namesti preko Na Prikope do Karlovega mosta in nato po Mali strani navzgor do Hradčanov. Na tej poti vam je ne bo zmanjkalo, to vam zagotavljam.

Karlov most smo obiskali kar nekajkrat, tako podnevi kot tudi zvečer. Vsekakor si to znamenitost skoraj morate ogledati v soju luči, ko številni glasbeniki, slikarji, rokodelci in ostali umetniki razkazujejo svoje znanje in stvaritve. Ne smete pa priti prepozno, saj se pozno zvečer že umaknejo.

Ob obisku Hradčanov smo se povzpeli tudi na stolp katedrale, od koder se upehanemu obiskovalcu ponuja čudovit razgled na Prago. Toda pozor! Če imate slabo kondicijo ali težave s srcem ali dihali, se tega početja ne lotevajte. Stopnišče je ozko, zavito, spolzko in neskončno dolgo.

Majhno presenečenje za ostale družinske člane je bilo večerno križarjenje po reki Vltavi. Tri ure vožnje z ladjo, obilna in okusna večerja ter živa glasba so doživetje, ki se ga splača izkusiti.

Češka pa ni samo Praga in če si želite ogledati kakšen grad, ki jih tej deželi resnično ne manjka, tega ne počnite ob ponedeljkih, ker so takrat vsi zaprti.

Po Pragi smo se najraje prevažali kar s tramvajem. Razmeroma poceni so, proge so številne in dobro razvejane, časovni razmaki med posameznimi tramvaji pa kratki. Ponudbo javnega prevoza dopolnjujejo tudi podzemska železnica, avtobus in trolejbus. Največ Prage pa vidiš, če jo raziskuješ peš. Kar pa pomeni, da mora biti v potovalni prtljagi obvezno tudi daljšim pohodom primerna obutev. Verjemite, da čevlji z visoko peto nikakor ne bodo prava izbira.

Kaj se torej v Pragi splača videti, obiskati, doživeti? Naš spisek priporočljivih znamenitosti bi torej lahko izgledal takole:

- Vaclavske namesti

- Na Prikope

- Staromestske namesti

- Karlov most zvečer

- Hradčani

- Petrinski grič

- Križarjenje po Vltavi

- Obisk tipične pivnice – zakaj ne bi obiskali znane »U Fleka«, kjer naj bi pogosto posedal dobri vojak Švejk? Toda pozor! Če naročite pivo, vam bodo natakarji sami od sebe nosili nove (seveda polne) vrčke toliko časa, da rečete, da imate dovolj.

- Vožnja s tramvajem

- Sprehod ob Vltavi

KRAKOW

Preden smo obiskali prijatelje na jugu Poljske, smo si še na kratko ogledali eno najzanimivejših poljskih mest, Krakow. Mesto, v katerem najdete največji srednjeveški trg v Evropi je vsekakor vredno obiska. Sprehod skozi staro mesto od Wawel-a, grajskega griča, do Velikega trga je poučen in zanimiv. Če želite obiskati grad na Wawlu, si morate prej priskrbeti vstopnico, ki jih prodajajo le na enem mestu, dobro skritem pred očmi zvedavih turistov. Za vse prostore veljajo dnevne omejitve števila obiskovalcev, tako da je bolje priti zgodaj, ko je na voljo še dovolj vstopnic.

Po starem mestu se sprehajajo turisti (teh je mnogo več kot prebivalcev), konji, vozijo turistično vlakci in seveda tudi avtomobili. Na vsakem vogalu prodajajo okusne preste s sezamom, makom, itd. Nujno jih poskusite, saj smo jih kasneje v drugih poljskih krajih zaman iskali. Prijatelji so nam potem povedali, da so značilne le za mesto Krakow. Ko človeka grudi lakota si jo lahko poteši v številnih lokalčkih in uličnih prodajalnah. Tu smo jedli odličen kebab. Internacionalizacija kuhinje pač ne pozna meja.

Veliki trg naredi na obiskovalca s svojo razsežnostjo resnično mogočen vtis. Seveda je tudi tu mnogo turistov, še precej več pa je golobov. Le-teh je še mnogo več kot v Benetkah, ki se z njimi tako rade ponašajo. Po obhodu trga si lahko za trenutek odpočiješ v hladu bazilike sv. Marije (snemanje in fotografiranje je potrebno posebej plačati!).

Opazna pa je velika razlika v urejenosti Prage in Krakowa. Če je Praga že zelo lepo urejena, pa v Krakowu človek kljub vsemu še vedno včasih dobi občutek, da se Poljska še ni povsem otresla dediščine socializma.

OSWIECZIN

Oswieczin, Birkenau, Auschwitz,…. Različna imena za isti kraj, kraj bolečega spomina za nešteto ljudi. Eno najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč iz druge svetovne vojne, kraj kjer je na stotisoče ljudi pustilo svoja življenja.

Obisk taborišča je pretresljivo doživetje človeške krutosti, neumnosti, zlobe,… Ko se človek sprehaja po njem, podzavestno govori tiše kot navadno, skloni glavo v nerazumevanju, kako se je vse to lahko dogajalo. Inventivnost človeške krutosti je neizmerna in po ogledu taborišča to še bolje spoznaš.

V jugoslovanskem paviljonu smo našli številna imena iz naših krajev, tudi imena, ki so nam poznana.

Kljub oddaljenosti od Slovenije, menim, da bi moral vsak človek obiskati ta kraj. Zato, da vidi, kam lahko pripelje ignoranca, nacionalizem, nadutost, občutek večvrednosti. Zato, da se to ne bi več ponovilo.

GORKI WIELKIE

Zadnje dni našega potepanja smo preživeli pri prijateljih na jugu Poljske, v kraju, za katerega do takrat še nismo slišali, Gorki Wielkie. Kljub slabemu vremenu smo se odpravili tudi v bližnje gore, na vrh, ki si ga delita Češka in Poljska. Po poti nas je spremljal neusmiljeni dež, a to ni zmotilo nobenega obiskovalca. V slovenskem sredogorju v najlepšem vremenu ne vidiš toliko pohodnikov kot tu v dežju. Še bolj zanimiv je bil sestop, saj so bile poti zaradi dežja tako spolzke, da smo nekajkrat le za las ušli pospešenemu spustu v dolino po zadnji plati. Ko smo končno pošteno blatni in primerno premočeni prispeli v dolino je nehalo deževati, pa smo se odpravili še v Wisło, rojstni kraj Adama Małisza. Tu lahko občudujete njegov kip v nadnaravni velikosti, izdelan iz bele čokolade. Očitno je bil neki obiskovalec pošteno lačen, saj je razbil steklo in si vzel dobršen kos čokolade.

Morda smo pred potovanjem še imeli nekaj pomislekov glede varnosti (predvsem varnosti našega avtomobila), a so se nam v teh nekaj dneh popolnoma razblinili. Nikjer nismo imeli niti najmanjših problemov.

Opazna je razlika v razvitosti med Češko in Poljsko. Tako v mestih kot na podeželju je Poljska še vedno nekako bolj socialistična. Prijaznosti pa se niso doslej naučili ne eni ne drugi. Če kdo pričakuje enako prijaznost in postrežbo kot npr. v Španiji ali Grčiji, bo pošteno razočaran. A kljub temu so naši vtisi zelo pozitivni. Predvsem Praga s svojo lepoto resnično sodi v prvo vrsto najzanimivejših turističnih ciljev. Morda je Praga od vseh evropskih prestolnic najbogatejša z zgodovinskimi objekti. Vsekakor je to mesto, v katerega se rad vračaš.