| [ DOMOV ] [ NAVZGOR ] [ ACCESS ] [ PRIPRAVA BAZE ] [ NALOGA ] [ POIZVEDBA ] [ POROCILO ]
OPIS PRAKTIČNE NALOGE
Moja naloga je narejena
s pomomočjo MS ACCESSA. Naredil sem podatkovno bazo živil za prehrano, receptov in
sestavin v receptu. Idejo sem dobil, ko sem na internetu videl podatke za živila,
ki so zajemali ogromno podatkov - aminokislin, mineralov, vlaknin…skupno več kot 50 za
eno živilo. ACCESS nam omogoča, da se znajdemo tudi v taki množici podatkov. S pomočjo
poizvedb poiščemo tiste podatke, ki nas zanimajo in jih obdelamo. Iščemo lahko v
poljubnih tabelah s poljubnimi pogoji.V svojem primeru sem s pomočjo poizvedbe poiskal
vsa živila, ki sestavljajo obrok "Pikantni Havajski kotlet" in iz množice
podatkov izbral najpomembnejše, kot so proteini ogljikohidrati in maščobe. V poizvedbi
sem izvedel kar seštevanje količine proteinov, hidratov in maščob, ki so podane v (g)
v vseh živilih, ki so vsebovana v receptu.Rezultat poizvedbe je podan tudi v poročilu
izdelanem v MS Accessu.
V nadaljevanju je opisanih nekaj nasvetov za zdravo prehranjevanje in
življenje ter podatki o sami praktični nalogi.
Pregled:
- Pojasnitev najpogosteje uporabljenih izrazov in pojmov
- Predstavitev smernic v sodobnem prehranjevanju
- Priporočljiva prehrana
- Nekaj receptov, ki jih uporabimo tudi pri analizi v programu
Pojasnitev
najpogosteje uporabljenih izrazov in pojmov
V sodobnem načinu življenja se pogosto srečujemo s problemi
prehranjevanja, saj imamo vedno manj časa za pripravo in uživanje kvalitetne hrane.
Najveèji problem je tudi premajhna fizična aktivnost pri prevelikem vnosu kalorij s
prepogosto preveč kalorično hrano. Navade pri prehranjevanju povzemamo po naših
prednikih , ki so bili neprimerno fizično bolj obremenjeni in tako “pokurili” več kalorij, kakor mi danes. Namen moje seminarske naloge je :
analizirati prehrano, ki jo uživamo ob tem pa spoznati uporabnost
programske opreme, ki smo jo obravnavali pri predmetu programska oprema, saj zajema skoraj vse glavne programe, ki jih opisujemo.
V prvem poglavju prikažem nekatere vidike zdravega prehranjevanja, v
drugem poglavju pa s pomočjo podatkovne baze ACCESS organiziram podatke o
prehrani in njenih elementih, ki jih kasneje uporabimo pri analizi obrokov prehrane.
Živila, ki so osnovni elementi podatkovne baze so opisana z več kot petdesetimi sestavinami, kot so glavne
aminokisline, vodotopni vitamini, v maščobi topni vitamini, kalorije, maščobne
kisline, vlaknine in podobno. Pri analizi me predvsem zanima, kaj vse zaužijemo z obrokom
hrane in kaj to predstavlja v primerjavi s celodnevnimi potrebami. Baza podatkov je organizirana tako, da lahko s pomočjo
poizvedb iz množice podatkov poiščemo
živila, ki ustrezajo doloèenim kriterijem npr. živilo, ki ima največ vitamina B12 ipd.
za vsak obrok izraèunamo vrednosti glede na kolièino živila in glede na število
obrokov , nakar seštejemo
vse vrednosti in narišemo diagram, ki nam pokaže tudi referenène vrednosti- vrednosti
ki jih potrebujemo v enem dnevu. Ta primerjava nam izboljša predstavo ob dobljenih računskih rezultatih.
Še zadnji nasprotniki
“ptičje” hrane so položili orožje! Žitarice so najcenejši izvor energije za vse
večjo svetovno populacijo. Hrana na podeželju je povprečno sedemkrat bogatejša z
vlaknasto strukturo, kot v mestih. Zaradi tega, ker se dve tretjini prebivalcev
prehranjuje največ z žitaricami in rižem ni treba nikogar posebno prepričevati, da
čas vegetarijanstva šele prihaja.Če pri tem dodamo, da so prav žitarice temelj zdrave
prehrane, kar je posebej povdarjeno pri t.im. PIRAMIDI zdrave prehrane. Prav tako
priporočajo omejitev uporabe mesa in mleka, ter izdelkov iz njih.Pravilo piramide je bilo
osvojeno leta 1993 v ZDA z veliko strokovno polemiko. Po tem pravilu je treba druge vrste
živil dnevno omejiti. Polnovredne žitarice vsebujejo tudi dovolj vlaknin in vitaminov
skupine B.

Naslednja zelo pomembna skupina je sadje in
zelenjava,ki jo zasledimo tudi v samem vrhu prehrambene piramide. Sadje priporoèajo
veèkrat na dan kot samostojno jed ali v kombinaciji z drugimi živili. Vsebuje ogromno
vodotopnih vitaminov in sladkorja v obliki fruktoze ter minerale. Je lahko
prebavljivo in hitro nadomesti izgubljeno energijo.
NEKAJ NAPOTKOV ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
- USKLADITE PREHRANJEVANJE
IN FIZIČNO AKTIVNOST
- ZMANJŠAJTE TELESNO
TEŽO
- IZBIRAJTE HRANO BOGATO Z
ZELENJAVO, SADJEM IN ŽITARICAMI.
- IZBIRAJTE MALO MASTNO
HRANO Z MALO HOLESTEROLA IN NASIČENIMI MAŠČOBNIMI KISLINAMI
- JEJTE RAZNOVRSTNO HRANO
VSAK DAN
- IZBIRAJTE MALO SLANA
ŽIVILA
- ZMANJŠAJTE SLADKA
ŽIVILA NA MINIMUM
- UŽIVAJTE ALKOHOLNE
PIJAČE ZMERNO
DEFINICIJE V PREHRANI (USA
standard)Zdrava hrana (Helthy Foods) – po ameriški definiciji iz 1974 leta, so živila,
ki pomagajo ohranjati fiziološko in psihološko ravnotežje organizma, kakor tudi
optimalno odpornost na stres, infekcije in bolezni. Jetra, kvas, riž, jogurt, pšenièni
kalèki, riblje olje in neka druga živila so “zdrava”. Kasneje se je ta pojem
razširil in pretvoril v pravo gibanje za živila brez obdelave v industriji, brez
aditivov in konzervansov). Naziv je vedno v rabi, èeprav ga niso verificirale svetovne
institucije pristojne za hrano in prehrano. Na isti naèin so nastali pojmi “prodajalne
zdrave hrane” in tudi “industrijski pogoni za proizvodnjo zdrave hrane”. S èasom se
je pojem razširil in se danas pod njim prodajajo proizvodi iz celih zrn žitaric, ribe,
olivno olje, èrno vino, citrusi, obarvane vrtnine, fermentirani mleèni proizvodi
(probiotièni ) in ostali. Zdravilna hrana (Medical foods) so živila v trdi ali tekoèi
obliki namenjena za posebne namene (preparati za športnike, za bolnike s problemi
metabolizma in podobno.)Funkcionalna hrana (Functional foods)
– vsa živila oziroma surovine za njihovo pridobivanje, ki pomagajo posameznim funkcijam
orgnizma, ker vsebujejo nekatere od bioaktivnih komponent (izoflavonin, beta-karoten,
omega-3 mašèobne kisline, starter kulture, bioflavonoide, likopen, oligosaharide) itd.
Po novi terminologiji se taka živila imenujejo “nutraceuticals” tj. napol hrana –
napol zdravilo.Tipični funkcionalni proizvod je AB kultura, katera sploh nima veè naziv
“mleko”. Funkcionalna hrana ima dobre uèinke na človekovo zdravje, pa se zaradi tega
podpira z odgovarjajoèimi predpisi. Èeprav je funkcionalna hrana novi trend z zapada je
bila poznana v kitajski tradicionalni medicini že 1000 let p.n.š.
 Mediteranska hrana/prehrana je pojem s
katerim razumemo prehrano mediteranskega bazena (olivno olje, èrno vino, èesen, morske
ribe, blitva, paradižnik, oranže, limune kiwi) kakor tudi polvegetarijanski naèin
prehrane, (lahka, malomastna hrana), torej živila, katera, utrjujejo zdravje in
zmanjšujejo krvni tlak, znižujejo holesterol, poveèujejo odpornost na stres in
infekcije, ter naredijo organizem psihièno in fizièno stabilnejši. Mediteranska
prehrana je pravzaprav model zdrave prehrane. Brez mašèob (Fat free) - proizvod ima manj
od 0,5 grama maščob po obroku. MALOMASTNI (Low fat)- proizvod ima najveè 3 grame maščob
po obroku.
[ NAZAJ ] [ NAPREJ ] |